Številka:
179/DS/2025
Datum:
04.12.2025
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju: SI), je prodal
blago davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV in s
sedežem v Avstriji (v nadaljevanju: AT).
SI in AT sta pri prevozu blaga (z
vlakom) opredelila odgovornosti in tveganja skladno z incoterms
klavzulo »DPU – dobavljeno na železniškem terminalu Dunaj
(Avstrija)«, pri kateri mora SI med drugim na svoje stroške
skleniti tudi prevozno pogodbo za prevoz do dogovorjenega kraja in
razložiti blago.
Pomembna
dejstva/okoliščine:
·
SI opravlja obračun DDV v mesečnih
davčnih obdobjih;
·
SI blago pripravi za pošiljanje
(embaliranje) dne 25.10.2025;
·
SI blago odpelje na železniško
postajo v Ljubljani dne 25.10.2025, kjer je naloženo na
vlak;
·
prevoz blaga se je začel 01.11.2025
in prispe ter je razloženo v namembnem kraju – železniškem
terminalu Dunaj še isti dan – tj. 01.11.2025.
Vprašanji:
·
Kdaj nastane obdavčljivi dogodek pri
dobavi blaga kupcu AT?
·
Kdaj lahko SI izda račun za dobavo
blaga AT?
Mnenje
V opisanem primeru nastane
obdavčljivi dogodek 01.11.2025, ko preidejo na kupca (AT) vsa
tveganja razpolaganja z blagom. SI mora račun za opravljeno dobavo
izdati najkasneje do 15.12.2025, vendar nikakor ne pred 01.11.2025,
saj pred tem datumom še ni nastal obdavčljiv dogodek.
Obrazložitev
Pri transakcijah z blagom znotraj Unije se v praksi uporabljajo
INCOTERMS klavzule, ki jasno opredeljujejo odgovornosti prodajalca
in kupca glede dostave blaga, tveganj, stroškov in nalog, ki
izhajajo iz teh transakcij. Tako INCOTERMS klavzule določajo, kdaj
odgovornost za blago preide s prodajalca na kupca.
Določitev INCOTERMS klavzule med prodajalcem in kupcem blaga ima
lahko različen vpliv na izvajanje DDV pri dobavi blaga znotraj
Unije, in sicer v odvisnosti od določene klavzule lahko
določimo:
- kdaj kupec razpolaga z blagom kot da bi bil lastnik;
- kdaj lahko prodajalec izda račun za dobavo blaga znotraj
Unije;
- kdaj in »kako« se transakcija dobave blaga znotraj Unije poroča v
obrazec RP-O;
- itd.
Osnovno definicijo dobave blaga opredeljuje prvi odstavek 6.
člena.
1. Dobava blaga
6. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos pravice do razpolaganja z
opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik lastnik.
[…]
Pojem dobava blaga iz prvega
odstavka 6. člena se ne nanaša na prenos lastninske pravice v
oblikah, predvidenih z nacionalnim pravom, ampak na vsak prenos
premoženja v stvareh, ki ga opravi ena stranka, ki drugo stranko
pooblasti, da s tem premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila
njegov lastnik.
Glede na to, da se blago odpelje iz Slovenije v Avstrijo, se za
opredelitev kraja dobave blaga uporabi določilo prvega odstavka 20.
člena ZDDV-1 (dobava blaga s prevozom).
20. člen ZDDV-1
(dobava blaga s prevozom)
(1) Kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali
tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago
nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga
prejemniku.
[…]
V opisanem primeru se kraj dobave
blaga s prevozom šteje ozemlje Slovenije, kjer se blago nahaja, ko
se začne prevoz blaga prejemniku, vendar je dobava blaga (ob
izpolnitvi vseh ostalih pogojev) lahko oproščena plačila DDV v
skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1.
46. člen ZDDV-1
(oprostitve v zvezi z dobavami blaga)
Plačila DDV so oproščene:
Plačila DDV so oproščene:
1. dobave blaga, ki ga prodajalec ali oseba, ki pridobi blago,
ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja
Slovenije v drugo državo članico, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
a) blago se dobavi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi,
ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v drugi državi
članici,
b) davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec,
kateremu se dobavi blago, je identificiran za DDV v drugi državi
članici in je to identifikacijsko številko za DDV sporočil
dobavitelju, in
c) davčni zavezanec, ki je dobavil blago v drugo državo članico,
je predložil rekapitulacijsko poročilo v skladu s prvim in četrtim
odstavkom 90. člena in 92. členom tega zakona, v katero je vključil
tudi popolne in pravilne podatke v skladu z drugim in tretjim
odstavkom 90. člena tega zakona v zvezi z dobavo iz te točke.
Izjemoma lahko davčni organ dovoli uveljavitev oprostitve tudi, če
je davčni zavezanec opustil obveznost iz te točke in
neizpolnjevanje oziroma zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti
utemeljil z opravičljivimi razlogi, hkrati pa tudi predložil
manjkajoče podatke oziroma dokumente.
[…]
V skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1
je dobava blaga, ki ga prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali
druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja Slovenije
v drugo državo članico, oproščena plačila DDV v Sloveniji, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
·
dobavitelj je davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV v državi članici odpošiljanja, tj. v
Sloveniji;
·
blago mora biti odpeljano iz ozemlja
Slovenije v drugo državo članico;
·
za prevoz blaga mora poskrbeti
prodajalec ali kupec ali tretja oseba za račun prodajalca ali
kupca;
·
kupec – pridobitelj blaga mora biti
davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, pri
čemer eden (davčni zavezanec) ali drugi (pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec) delujeta kot taka (kot davčna zavezanca, po sami
vsebini);
·
pridobitelj mora pred opravljeno
transakcijo prodajalcu obvezno predložiti identifikacijsko številko
države članice, ki ni identifikacijska številka države članice, od
koder se blago odpošilja;
·
dobavitelj mora popolne in pravilne
podatke o opravljeni transakciji vpisati v rekapitulacijsko
poročilo oziroma v obrazec RP-O, pri čemer lahko v primeru
neizpolnitve te obveznosti z naknadno predložitvijo teh podatkov le
ob upravičljivih razlogih uveljavi oprostitev plačila
DDV.
Osnovno pravilo, kdaj nastane
obdavčljivi dogodek pri dobavi blaga (na ozemlju Slovenije oz.
ozemlju Unije), opredeljuje prvi odstavek 33. člena ZDDV-1.
Obdavčljivi dogodek nastane, ko je blago dobavljeno. Izjemo glede
nastanka obveznosti obračuna DDV (čeprav je transakcija oproščena
plačila DDV) pri dobavah blaga znotraj Unije pod pogoji iz 46.
člena ZDDV-1, pa opredeljuje osmi odstavek 33. člena
ZDDV-1.
33. člen ZDDV-1
(dobave blaga ali storitev)
(1) Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane,
ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
[…]
(8) Za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod
pogoji iz 46. člena tega zakona in za prenos blaga, ki ga opravi
davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico
z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje
računa, ali če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi
mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Obveznost obračuna DDV za opravljeno
dobavo blaga znotraj Unije nastane na dan izdaje računa (ali če
račun ni izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem
nastane obdavčljivi dogodek – tj. 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu
opravljene dobave blaga).
Osnovno vprašanje je torej, kdaj se
šteje, da je opravljena dobava blaga pri INCOTERMS klavzuli DPU?
Klavzula DPU se uporablja za vse vrste prevoza in v tem primeru
opredeljuje, da je prodajalec (SI) dolžan plačati (na lastne stroške zagotoviti) prevoz in
razložiti blago v namembnem kraju (železniški terminal Dunaj).
Tveganje razpolaganja z blagom se s prodajalca na kupca prenese na
terminalu v namembnem kraju (Dunaj), ko je blago razloženo.
Posledično se šteje, da je v
opisanem primeru dobava blaga opravljena (tj. prenesena pravica do
razpolaganja z blagom kot lastnik) dne 01.11.2025 – ko je blago
dostavljeno in razloženo na dogovorjenem kraju na Dunaj (Avstrija).
Na ta dan se šteje, da je nastal obdavčljivi dogodek za namene DDV,
posledično lahko določimo, kdaj »lahko« SI najhitreje izda račun za
opravljeno dobavo blaga oz. do kdaj ga je (najkasneje) dolžan
izdati.
Skladno s 3. točko prvega odstavka
81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da izda
račun za dobave blaga, ki so opravljene pod pogoji iz 46. člena
ZDDV-1. Kdaj je davčni zavezanec dolžan izdati račun za takšne
dobave blaga, opredeljuje sedmi odstavek 81. člena
ZDDV-1.
81. člen ZDDV-1
(obveznost izdajanja računov)
(1) Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali
tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun
za:
1. dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu
zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;
2. dobave blaga iz točke a) tretjega odstavka 20. člena tega
zakona, razen kadar davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz
6.b podpoglavja XI. poglavja tega zakona.
3. dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena tega
zakona;
[…]
(7) Za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod
pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za
katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196.
členom Direktive Sveta 2006/112/ES, nastane obveznost izdaje računa
najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane
obdavčljivi dogodek.
[…]
Poudarek je na »opravljene dobave«,
torej mora obdavčljivi dogodek (datum dobave blaga) že nastati, saj
je davčni zavezanec dolžan datum dobave blaga navesti tudi na
izdanem računu, kot to določa 7. točka prvega odstavka 82. člena
ZDDV-1.
82. člen ZDDV-1
(obvezni podatki na računu)
(1) Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega
zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
1. datum izdaje računa;
[…]
7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je
bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo
opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena
tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma
izdaje računa;
[…]
Iz navedenega vidimo, da SI ne sme
izdati računa pred opravljeno dobavo blaga (tj. pred nastankom
obdavčljivega dogodka), torej preden je blago dostavljeno AT na
železniško postajo na Dunaju. Skladno z določilom sedmega odstavka
81. člena ZDDV-1 lahko SI izda račun »šele« 01.11.2025. Skrajni rok
za izstavitev računa za navedeno transakcijo je
15.12.2025.
Opozorilo: V praksi pri administriranju za namene DDV ob
uporabi klavzule DPU pogosto prihaja do napak, saj davčni zavezanci
izdajo račun že ob trenutku, ko blago zapusti poslovne prostore
prodajalca (skladišče, tovarno ipd.), čeprav je lahko blago na poti
do namembnega kraja še več dni ali celo mesecev, na kupca pa v tem
času še ni bila prenesena pravica razpolagati z blagom kot njegov
lastnik.
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in
podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje strokovnega
mnenja:
· Zakon o davku na dodano
vrednost - ZDDV-1,
Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E,
38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H,
90/15-ZDDV-1I, 77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K, 72/19-ZDDV-1L,
175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 112/21-ZIUPGT, 196/21-ZDOsk,
206/21-ZDUPŠOP, 3/22-ZDDV-1M, 29/22-ZUOPDCE, 114/22-ZNUDDVE,
141/22-ZNUNBZ, 40/23-ZDavPR-B, 84/23-ZDOsk-1, 122/23-ZDDV-1N in
104/24-ZDDV-1O.
· Pravilnik o izvajanju
Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni
list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10,
104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14,
39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 58/21, 205/21, 16/22,
82/22, 17/23, 133/23 in 112/24.