Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in prispevki/Socialni prispevki in dajatve/Socialni
sporazumi/ …
>B
UREDBA (ES) št.
883/2004 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 29. aprila
2004
o koordinaciji
sistemov socialne varnosti
(UL L 200, 7.6.2004,
str. 1)
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
spremenjena
z:
|
Uradni list
|
št.
|
stran
|
datum
|
>M1
|
Uredba (ES) št. 988/2009
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009
|
L 284
|
43
|
30.10.2009
|
>M2
|
Uredba Komisije
(EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010
|
L 338
|
35
|
22.12.2010
|
>M3
|
Uredba (EU) št.
465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja
2012
|
L 149
|
4
|
08.06.2012
|
>M4
|
Uredba Komisije
(EU) št. 1224/2012 z dne 18. decembra 2012
|
L 349
|
45
|
19.12.2012
|
>M5
|
Uredba Sveta (EU)
št. 517/2013 z dne 13. maja 2013
|
L 158
|
1
|
10.06.2013
|
>M6
|
Uredba Komisije
(EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013
|
L 346
|
27
|
20.12.2013
|
Datum veljavnosti NUPB: od 01.01.2014
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2014 naprej
>B
UREDBA (ES) št. 883/2004 EVROPSKEGA PARLAMENTA
IN SVETA
z dne 29. aprila 2004
o koordinaciji sistemov socialne
varnosti
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
–
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske
skupnosti in zlasti členov 42 in 308 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega
po posvetovanju s socialnimi partnerji in Upravno komisijo za
socialno varnost delavcev migrantov[1],
ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[2],
v skladu s postopkom iz člena 251
Pogodbe[3],
ob upoštevanju
naslednjega:
(1)
|
Pravila za koordinacijo nacionalnih
sistemov socialne varnosti spadajo v okvir prostega gibanja oseb in
morajo prispevati k izboljšanju njihovega življenjskega standarda
in pogojev za zaposlitev.
|
(2)
|
Pogodba za sprejetje ustreznih
ukrepov na področju socialne varnosti oseb, ki niso zaposlene
osebe, ne predvideva drugih pooblastil od tistih, določenih v členu
308.
|
(3)
|
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z
dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za
zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v
Skupnosti[4]
je bila večkrat spremenjena in posodobljena, da bi upoštevali ne
samo razvoj na ravni Skupnosti, vključno s sodbami Sodišča, ampak
tudi spremembe zakonodaje na nacionalni ravni. Ti dejavniki so
prispevali k temu, da so postala koordinacijska pravila Skupnosti
zapletena in zamudna. Zamenjava teh pravil, ob njihovi posodobitvi
in poenostavitvi, je torej bistvenega pomena za doseganje cilja
prostega gibanja oseb.
|
(4)
|
Treba je spoštovati posebne
značilnosti nacionalnih zakonodaj na področju socialne varnosti in
zato oblikovati le sistem koordinacije.
|
(5)
|
V okviru te koordinacije je v
Skupnosti zadevnim osebam treba zajamčiti enako obravnavanje v
različnih nacionalnih zakonodajah.
|
(6)
|
Zaradi tesne povezave med
zakonodajo na področju socialne varnosti in tistimi pogodbenimi
določbami, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo tako zakonodajo in z
odločitvijo javnih organov postanejo obvezne ali vsebinsko
razširjene, je glede uporabe navedenih določb potrebna zaščita
podobna taki, ki jo daje ta uredba. V prvem koraku se lahko ocenijo
izkušnje držav članic, ki so uradno obvestile o takih
sistemih.
|
(7)
|
Zaradi velikih razlik med
nacionalnimi zakonodajami glede oseb, za katere veljajo, je bolj
zaželeno določiti načelo, da se ta uredba uporablja za državljane
države članice, osebe brez državljanstva in begunce, ki stalno
prebivajo na ozemlju države članice, za katere velja ali je veljala
zakonodaja s področja socialne varnosti ene ali več držav članic,
ter za člane njihovih družin in preživele osebe.
|
(8)
|
Splošno načelo enakega obravnavanja
je zlasti pomembno za delavce, ki ne prebivajo stalno v državi
članici svoje zaposlitve, vključno z obmejnimi delavci.
|
(9)
|
Sodišče je že večkrat dalo mnenje
glede možnosti enakega obravnavanja dajatev, dohodka in dejstev; to
načelo bi bilo treba izrecno sprejeti in razviti, ob upoštevanju
vsebine in duha sodnih odločitev.
|
(10)
|
Vendar pa načelo, da se nekatera
dejstva ali dogodki, ki so nastopili na ozemlju druge države
članice, obravnavajo kakor da so nastopili na ozemlju države
članice, katere zakonodaja se uporablja, ne sme posegati v načelo
seštevanja zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali
stalnega prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji druge države
članice, in dob, dopolnjenih po zakonodaji pristojne države
članice. Dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, je
treba torej upoštevati le tako, da se uporabi načelo seštevanja
dob.
|
(11)
|
Zaradi izenačevanja dejstev ali
dogodkov, ki nastopijo v državi članici, druga država članica
nikakor ne more postati pristojna niti se ne uporabljala njena
zakonodaja.
|
(12)
|
Ob upoštevanju sorazmernosti je
treba zagotoviti, da načelo izenačitve dejstev ali dogodkov ne
povzroči stvarno neutemeljenih učinkov ali prekrivanja dajatev iste
vrste za isto dobo.
|
(13)
|
Pravila koordinacije morajo
jamčiti, da osebe, ki se gibljejo v Skupnosti, ter njihovi
vzdrževani družinski člani in preživele osebe ohranijo pravice in
ugodnosti, ki so jih pridobili ali jih pridobivajo.
|
(14)
|
Te cilje je treba doseči zlasti s
seštevanjem vseh dob, upoštevanih po različnih nacionalnih
zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev in za
izračun višine dajatev, ter z zagotavljanjem dajatev različnim
kategorijam oseb, za katere velja ta uredba.
|
(15)
|
Za osebe, ki se gibljejo v
Skupnosti, mora veljati sistem socialne varnosti ene same države
članice, da bi se preprečilo prekrivanje določb nacionalnih
zakonodaj, ki se uporabljajo, in zaplete, ki lahko iz tega
izhajajo.
|
(16)
|
Načeloma v Skupnosti ni utemeljitve
za to, da bi bile pravice iz socialne varnosti odvisne od kraja
stalnega prebivališča zadevne osebe; vendar se v posebnih primerih,
zlasti glede posebnih dajatev, ki so povezane z njenim ekonomskim
in socialnim okoljem, kraj stalnega prebivališča lahko
upošteva.
|
(17)
|
Vsem osebam, ki delajo na ozemlju
ene države članice, je treba čimbolj učinkovito zagotoviti enako
obravnavanje, zato je primerno določiti kot zakonodajo, ki se
uporablja, zakonodajo tiste države članice, v kateri oseba opravlja
dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe.
|
ˇM1
(17a)
|
Ko se za osebo začne uporabljati
zakonodaja neke države članice v skladu z naslovom II te uredbe, bi
se morali pogoji za zavarovanje in upravičenost do dajatev
opredeliti v skladu s to zakonodajo pristojne države članice, pri
čemer se spoštuje zakonodaja Skupnosti.
|
ˇB
(18)
|
V posebnih okoliščinah, ki
upravičujejo drugačna merila, je mogoče odstopati od tega splošnega
pravila.
|
ˇM1
(18a)
|
Načelo enotne veljavne zakonodaje
je zelo pomembno in bi ga bilo treba okrepiti. To pa ne bi smelo
samo po sebi pomeniti, da postane zaradi dodelitve dajatve v skladu
s to uredbo, ki zajema plačilo prispevkov za zavarovanje ali
zavarovalno kritje za prejemnika, za to osebo veljavna zakonodaja
države članice, katere institucija je to dajatev
dodelila.
|
ˇM3
(18b)
|
V Prilogi III k Uredbi Sveta (EGS)
št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih
predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega
letalstva[5]
je pojem „domača baza“ za člane letalske posadke in kabinskega
osebja opredeljen kot kraj, ki ga za člana posadke določi operator,
na katerem član posadke ponavadi začne in konča delovni čas ali
vrsto delovnih časov in na katerem operator v običajnih okoliščinah
ni odgovoren za nastanitev zadevnega člana posadke. Zaradi lažje
uporabe naslova II te uredbe za člane letalske posadke in
kabinskega osebja je upravičeno, da se pojem domače baze uporabi
kot merilo za določanje zakonodaje, ki se uporablja za člane
letalske posadke in kabinskega osebja. Vendar bi morala zakonodaja,
ki se uporablja za člane letalske posadke in kabinskega osebja,
ostati stabilna in zaradi vzorcev dela ali sezonskih potreb tega
sektorja načelo domače baze ne bi smelo povzročati pogostih
sprememb zakonodaje, ki se uporablja.
|
ˇB
(19)
|
V nekaterih primerih dajatve za
materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo lahko dobivata
mati ali oče, ker pa za slednjega te dajatve niso enake dajatvam za
starševstvo, se, kolikor se zagotavljajo v prvih mesecih življenja
novorojenca, lahko izenačijo z dajatvami za materinstvo v strogem
pomenu besede, je torej primerno, da se dajatve za materinstvo in
enakovredne dajatve za očetovstvo urejajo skupaj.
|
(20)
|
Na področju dajatev za bolezen,
dajatev za materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo je
treba zaščititi zavarovane osebe pa tudi njihove družinske člane,
ki živijo ali začasno bivajo v državi članici, ki ni pristojna
država članica.
|
(21)
|
Določbe glede dajatev za bolezen,
dajatev za materinstvo in enakovrednih dajatev za očetovstvo so
bile pripravljene glede na sodno prakso Sodišča. Določbe o
predhodni odobritvi so izboljšane ob upoštevanju ustreznih odločb
Sodišča.
|
(22)
|
Zaradi posebnega položaja
vlagateljev zahtevka za pokojnino in upokojencev ter njihovih
družinskih članov je treba določbe, ki urejajo zdravstveno
zavarovanje, prilagoditi temu položaju.
|
(23)
|
Glede na razlike med različnimi
nacionalnimi sistemi je primerno, da države članice po potrebi
zagotovijo družinskim članom obmejnih delavcev zdravljenje v
državah članicah, kjer slednji opravljajo svojo
dejavnost.
|
(24)
|
Treba je sprejeti posebne določbe,
s katerimi se uredi, da se storitve in dajatve za bolezen, ki so
enake narave kot tiste, o katerih je odločalo Sodišče v zadevi
C-215/99 Jauch in C-160/96
Molenaar, ne prekrivajo, pod pogojem,
da zavarujejo isto tveganje.
|
(25)
|
Pri dajatvah za nesreče pri delu in
poklicne bolezni je treba določiti pravila, ki bodo zaščitila
položaj oseb, ki stalno ali začasno prebivajo v državi članici, ki
ni pristojna država članica.
|
(26)
|
Za dajatve za invalidnost je treba
vzpostaviti sistem koordinacije, ki upošteva posebne značilnosti
nacionalne zakonodaje, zlasti glede priznanja invalidnosti in
njenega poslabšanja.
|
(27)
|
Treba je oblikovati sistem za
dodeljevanje dajatev za starost in dajatev za preživele osebe,
kadar za osebo velja zakonodaja ene ali več držav
članic.
|
(28)
|
Treba je določiti višino pokojnine,
izračunane v skladu z metodo, ki se uporablja za seštevanje in za
sorazmerno izračunavanje in je zajamčena z zakonodajo Skupnosti,
kadar je uporaba nacionalne zakonodaje, vključno s pravili glede
zmanjšanja, mirovanja ali odvzema, manj ugodna od omenjene
metode.
|
(29)
|
Za zaščito delavcev migrantov in
njihovih preživelih oseb pred pretirano strogim uveljavljanjem
nacionalnih pravil v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom
je treba vključiti določbe, ki natančno določajo uporabo takih
pravil.
|
(30)
|
Kakor nenehno potrjuje Sodišče,
Svet ni pristojen za sprejetje pravil o omejitvi prekrivanja dveh
ali več pokojnin, pridobljenih v različnih državah članicah, z
zmanjšanjem višine pokojnine, pridobljene samo po nacionalni
zakonodaji.
|
(31)
|
Po mnenju Sodišča mora taka pravila
sprejeti nacionalna zakonodajalec, ob upoštevanju, da zakonodajna
oblast Skupnosti določi meje, v katerih se uporabljajo nacionalne
določbe v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem in odvzemom.
|
(32)
|
Za spodbujanje mobilnosti delavcev
je zlasti primerno pospeševati iskanje zaposlitve v različnih
državah članicah; zato je treba zagotoviti tesnejšo in
učinkovitejšo koordinacijo med sistemi zavarovanja za primer
brezposelnosti in službami za zaposlovanje vseh držav
članic.
|
(33)
|
V področje uporabe te uredbe je
treba vključiti obvezne pred-upokojitvene sisteme in s tem
zajamčiti enako obravnavanje in možnost, da se dajatve pred
upokojitvijo izvozijo, pa tudi dodelitev družinskih dajatev in
dajatev v zvezi z zdravstvenim varstvom v skladu z določbami te
uredbe; ne sme pa se zajeti pravila o seštevanju dob, saj ima
obvezne pred-upokojitvene sisteme le majhno število držav
članic.
|
(34)
|
Področje uporabe družinskih dajatev
je zelo široko, saj ščitijo v okoliščinah, ki jih je mogoče opisati
kot klasične pa tudi v drugih posebnih primerih, pri čemer je o tej
slednji vrsti dajatev odločalo Sodišče v združeni zadevi C-245/94
in C-312/94 Hoever in Zachow in v
zadevi C-275/96 Kuusijarvi, zato je
treba urediti vse take dajatve.
|
(35)
|
Za preprečitev neutemeljenega
prekrivanja dajatev je treba določiti prednostna pravila v primeru
prekrivanja pravice do družinskih dajatev po zakonodaji pristojne
države in po zakonodaji države članice stalnega prebivališča
družinskih članov.
|
(36)
|
Predujmi preživnine so povračljivi
predujmi, ki so namenjeni nadomestilu za primer, če roditelj ne
izpolni zakonske obveznosti vzdrževanja svojega otroka, to je
obveznosti, ki izhaja iz družinskega prava. Zato se ti predujmi ne
smejo šteti kot neposredna dajatev iz kolektivne skrbi za družine.
Glede na te posebnosti se pravila koordinacije ne smejo uporabljati
za te preživnine.
|
(37)
|
Kakor je Sodišče že večkrat
potrdilo, je treba določbe, ki odstopajo od načela, da se dajatve
iz socialne varnosti lahko izvozijo, razlagati ozko. To pomeni, da
se lahko uporabljajo samo za dajatve, ki izpolnjujejo natančno
določene pogoje. Iz tega sledi, da se poglavje 9 naslova III te
uredbe lahko uporablja samo za dajatve, ki so posebne in niso
zagotovljene s prispevki za socialno varnost ter so navedene v
Prilogi X k tej uredbi.
|
(38)
|
Ustanoviti je treba Upravno
komisijo, sestavljeno iz predstavnikov vlad vseh držav članic,
pristojno predvsem za obravnavo vseh administrativnih vprašanj ali
razlag, ki izhajajo iz določb te uredbe, in za spodbujanje
sodelovanja med državami članicami.
|
(39)
|
Ugotovljeno je bilo, da je za
razvoj in uporabo storitev obdelave podatkov za izmenjavo
informacij treba oblikovati Tehnično komisijo pod pokroviteljstvom
Upravne komisije, ki ima posebne naloge na področju obdelave
podatkov.
|
(40)
|
Zaradi uporabe storitev obdelave
podatkov za izmenjavo podatkov med nosilci so potrebne določbe, s
katerimi se zagotovi, da se prek elektronskih sredstev izmenjani
ali izdani dokumenti sprejmejo kot enakovredni papirnim dokumentom.
Te izmenjave morajo potekati v skladu z določbami Skupnosti o
varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov.
|
(41)
|
Treba je določiti posebne določbe,
ki ustrezajo posebnim značilnostim nacionalnih zakonodaj, da se
olajša uporaba pravil koordinacije.
|
(42)
|
V skladu z načelom sorazmernosti, v
skladu s predpostavko o razširitvi te uredbe na vse državljane
Evropske unije in zato, da se najde rešitev, ki upošteva vse
morebitne omejitve, ki bi lahko bile povezane s posebnimi
značilnostmi sistemov, ki temeljijo na stalnem prebivališču, se
zaradi posebnih značilnosti danskega sistema in glede na dejstvo,
da se po veljavni danski zakonodaji (Zakon o pokojnini) socialne
pokojnine lahko izvozijo po desetletnem stalnem prebivanju, šteje,
da je primerna posebna izjema v Prilogi XI – „DANSKA“, ki pa je
omejena izključno na upravičenost do socialne pokojnine za novo
kategorijo neaktivnih oseb, na katero se je razširila ta
uredba.
|
(43)
|
Skladno z načelom enakega
obravnavanja se zaradi posebnih značilnosti finske zakonodaje s
področja socialne varnosti, katere cilj je zagotoviti, da znesek
državne pokojnine ne more biti nižji od zneska državne pokojnine,
izračunane kot da bi bile vse zavarovalne dobe, dopolnjene v kateri
koli državi članici, dopolnjene na Finskem, šteje, da je primerna
posebna izjema v Prilogi XI – „FINSKA“, ki je omejena na državne
pokojnine na podlagi stalnega prebivališča.
|
(44)
|
Treba je uvesti novo uredbo, s
katero se razveljavi Uredba (EGS) št. 1408/71. Vendar pa mora
Uredba (EGS) 1408/71 ostati v veljavi in pravno učinkovati zaradi
nekaterih aktov in sporazumov, katerih pogodbenica je Skupnost, in
zagotavljanja pravne varnosti.
|
(45)
|
Države članice ne morejo
zadovoljivo doseči cilja predlaganih ukrepov, to je koordinacije
ukrepov za zagotovitev učinkovitega uresničevanja pravice do
prostega gibanja oseb, in ga je zaradi obsega in učinkov ukrepov
torej laže doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe
v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z
načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega meje
tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –
|
SPREJELA TO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitve pojmov
V tej uredbi:
(a) „dejavnost zaposlene osebe“ pomeni katero
koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v
zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri
taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja;
(b) „dejavnost samozaposlene osebe“ pomeni
katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak
obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice,
v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja;
(c) „zavarovana oseba“ v zvezi s področji
socialne varnosti iz poglavij 1 in 3 naslova III pomeni vsako
osebo, ki izpolnjuje pogoje za pravico do dajatev, zahtevane po
zakonodaji države članice, ki je pristojna po naslovu II, ob
upoštevanju določb te uredbe;
(d) „javni uslužbenec“ pomeni osebo, ki se
šteje ali obravnava kot taka v državi članici, v upravi katere je
zaposlena;
(e) „poseben sistem za javne uslužbence“ pomeni
vsak sistem socialne varnosti, ki se razlikuje od splošnega sistema
socialne varnosti in se uporablja za zaposlene osebe v zadevni
državi članici ter so vanj neposredno vključeni vsi javni
uslužbenci ali nekatere njihove kategorije;
(f) „obmejni delavec“ pomeni vsako osebo, ki
opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v eni državi
članici in stalno prebiva v drugi državi članici, v katero se
praviloma vrača vsak dan ali najmanj enkrat na teden;
(g) ima izraz „begunec“ pomen, ki mu je
dodeljen v členu 1 Konvencije o statusu beguncev, podpisane v
Ženevi 28. julija 1951;
(h) ima izraz „oseba brez državljanstva“ pomen,
ki mu je dodeljen v členu 1 Konvencije o statusu oseb brez
državljanstva, podpisane v New Yorku 28. septembra 1954;
(i) „družinski član“ pomeni
(1)
(i) vsako osebo, ki je opredeljena ali priznana
za člana družine ali za člana gospodinjstva z zakonodajo, po kateri
se zagotavljajo dajatve;
(ii) v zvezi s storitvami na podlagi poglavja 1
naslova III za bolezen, materinstvo in enakovredne storitve za
očetovstvo, vsaka oseba, ki je opredeljena ali priznana za člana
družine ali za člana gospodinjstva z zakonodajo države članice, v
kateri stalno prebiva;
(2) če zakonodaja države članice, ki se
uporablja v skladu s pododstavkom 1, ne razlikuje med družinskimi
člani in drugimi osebami, za katere se uporablja, se zakonski
partner, mladoletni otroci in vzdrževani polnoletni otroci štejejo
za družinske člane;
(3) če se po zakonodaji, ki se uporablja v
skladu z odstavkoma 1 in 2, oseba šteje za družinskega člana ali
člana gospodinjstva samo, če živi v istem gospodinjstvu kot
zavarovana oseba ali upokojenec, velja ta pogoj za izpolnjen, če
osebo pretežno vzdržuje zavarovana oseba ali upokojenec;
(j) „stalno prebivališče“ pomeni kraj, v
katerem oseba običajno prebiva;
(k) „začasno bivanje“ pomeni začasno
prebivališče;
(l) „zakonodaja“ pomeni vse zakone, predpise in
druge določbe ter vse druge izvedbene ukrepe, ki se nanašajo na
področja socialne varnosti iz člena 3(1);
pojem izključuje pogodbene določbe, razen
tistih, ki so namenjene izvajanju obveznosti zavarovanja, ki izhaja
iz zakonskih in drugih predpisov iz predhodnega pododstavka, ali ki
z odločitvijo organov oblasti postanejo obvezne ali vsebinsko
razširjene, pod pogojem, da zadevna država članica sprejme izjavo o
tem in uradno obvesti predsednika Evropskega parlamenta in
predsednika Sveta Evropske unije. Taka izjava se objavi v
Uradnem listu Evropske
unije;
(m) „pristojni organ“ pomeni za vsako državo
članico ministra, ministre ali druge enakovredne organe, odgovorne
za sisteme socialne varnosti v celotni ali v delu te
države;
(n) „Upravna komisija“ pomeni komisijo iz člena
71;
(o) „izvedbena uredba“ pomeni uredbo iz člena
89;
(p) „nosilec“ pomeni za vsako državo članico
ustanovo ali organ, ki je odgovoren za uporabo celotne zakonodaje
ali njenega dela;
(q) „pristojni nosilec“ pomeni:
(i) nosilca, pri kateri je oseba zavarovana v
času vloge za dajatev; ali
(ii) nosilca, od katerega je oseba upravičena
ali bi bila upravičena prejemati dajatve, če bi sama ali član
oziroma člani njene družine stalno prebivali v državi članici, v
kateri ima nosilec sedež; ali
(iii) nosilca, ki ga imenuje pristojni organ v
državi članici; ali
(iv) v primeru sistema, ki se nanaša na
obveznosti delodajalca v zvezi z dajatvami iz člena 3(1), bodisi
delodajalca ali zavarovalnico oziroma, v odsotnosti obeh, ustanovo
ali organ, ki ga imenuje pristojni organ zadevne države
članice;
(r) „nosilec v kraju stalnega prebivališča“ in
„nosilec v kraju začasnega prebivališča“ pomeni nosilca, ki je
pristojen za dodeljevanje dajatev v kraju, kjer oseba stalno
prebiva, ali nosilca, ki je pristojen za dodeljevanje dajatev v
kraju, kjer oseba začasno biva, po zakonodaji, ki jo uporablja ta
nosilec, ali kadar takega nosilca ni, nosilec, ki ga imenuje
pristojni organ v zadevni državi članici;
(s) „pristojna država članica“ pomeni državo
članico, v kateri ima pristojni nosilec sedež;
(t) „zavarovalna doba“ pomeni dobe plačevanja
prispevkov, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, opredeljene ali
priznane kot zavarovalne dobe po zakonodaji, po kateri so bile
dopolnjene ali se štejejo za dopolnjene, ter vsa obdobja, ki so
obravnavana kot taka, če jih imenovana zakonodaja obravnava kot
enakovredna zavarovalnim dobam;
(u) „doba zaposlitve“ ali „doba samozaposlitve“
pomeni dobe, ki jih kot take opredeljuje ali priznava zakonodaja,
po kateri so bile dopolnjene, ter vsa obdobja, ki so obravnavana
kot taka, če jih imenovana zakonodaja obravnava kot enakovredna
dobam zaposlitve oziroma samozaposlitve;
(v) „doba stalnega prebivanja“ pomeni dobe, ki
jih kot take opredeljuje ali priznava zakonodaja, po kateri so
dopolnjene ali se štejejo za dopolnjene;
ˇM1
(va) „Storitve“ pomenijo
(i) za namene poglavja 1 naslova III (dajatve
za bolezen, materinstvo in enakovredne dajatve za očetovstvo)
storitve, predvidene v zakonodaji države članice, ki so namenjene
za zagotavljanje, razpoložljivost, neposredno plačilo ali povračilo
stroškov zdravstvene oskrbe, proizvodov in storitev, ki sodijo pod
to oskrbo. To vključuje dolgotrajne storitve;
(ii) za namene poglavja 2 naslova III (nesreče
pri delu in poklicne bolezni) to pomeni vse dajatve v zvezi z
nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi, kakor je opredeljeno v
točki (i) in določeno v okviru sistemov držav članic za nesreče pri
delu in poklicne bolezni;
ˇB
(w) „pokojnina“ pomeni pokojnine pa tudi
pavšalne dajatve, ki jih lahko nadomeščajo in izplačila, ki
predstavljajo povračila prispevkov ter zvišanja zaradi
revalorizacije ali dopolnilne dodatke v skladu z določbami naslova
III;
(x) „dajatev pred upokojitvijo“ pomeni:vse
denarne dajatve, razen dajatev za brezposelnost ali predčasnih
dajatev za starost, ki so od določene starosti do starosti, v
kateri postane delavec upravičen do starostne ali predčasne
starostne pokojnine, zagotovljene delavcu, ki zmanjša svojo plačano
dejavnost, z njo preneha ali začasno preneha, prejemanje teh
dajatev pa ni pogojeno s tem, da mora biti oseba na razpolago
službam za zaposlovanje pristojne države; „predčasna dajatev za
starost“ pomeni dajatev, ki se dodeli pred dopolnjeno običajno
upokojitveno starostjo in je po dopolnitvi te starosti še naprej
zagotovljena ali se nadomesti z drugo dajatvijo za
starost;
(y) „pomoč ob smrti“ pomeni vsa enkratna
izplačila v primeru smrti, razen pavšalnih dajatev iz pododstavka
(w).
(z) „družinska dajatev“ pomeni vse storitve ali
denarne dajatve, namenjene pokrivanju družinskih izdatkov, razen
predujmov preživnin in posebnih dodatkov ob rojstvu in posvojitvi
otroka iz Priloge I.
Člen 2
Osebna veljavnost
1. Ta uredba se uporablja za državljane države
članice, osebe brez državljanstva in begunce, ki stalno prebivajo v
državi članici, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali
več držav članic, ter za njihove družinske člane in preživele
osebe.
2. Uporablja se tudi za preživele osebe tistih
oseb, za katere je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ne
glede na državljanstvo takih oseb, kadar so njihove preživele osebe
državljani države članice ali osebe brez državljanstva ali begunci,
ki stalno prebivajo v eni od držav članic.
Člen 3
Stvarna veljavnost
1. Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v
zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:
(a) dajatve za bolezen;
(b) dajatve za materinstvo in enakovredne
dajatve za očetovstvo;
(c) dajatve za invalidnost;
(d) dajatve za starost;
(e) dajatve za preživele osebe;
(f) dajatve za nesreče pri delu in poklicne
bolezni;
(g) pomoči ob smrti;
(h) dajatve za brezposelnost;
(i) dajatve pred upokojitvijo;
(j) družinske dajatve.
2. Če v Prilogi XI ni določeno drugače, se ta
uredba uporablja za splošne in posebne sisteme socialne varnosti,
na podlagi plačevanja prispevkov ali brez njih, in za sisteme, ki
se nanašajo na obveznosti delodajalca ali ladjarja.
3. Ta uredba se uporablja tudi za posebne
denarne dajatve, za katere se ne plačujejo s prispevki, iz člena
70.
4. Določbe Naslova III te uredbe ne posegajo v
zakonske določbe države članice, ki veljajo za obveznosti lastnikov
ladij.
ˇM1
5. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) socialno in zdravstveno pomoč
ali;
(b) dajatve, pri katerih država članica
prevzame odgovornost za škodo osebam in zagotavlja nadomestilo, kot
so nadomestila za žrtve vojne in vojaških akcij ali njihovih
posledic, za žrtve kaznivih dejanj, atentatov ali terorističnih
dejanj, za žrtve škode, ki so jo povzročili organi države članice
med opravljanjem svojih nalog, ali za žrtve, ki so bile oškodovane
iz političnih ali verskih razlogov ali zaradi svojega
porekla.
ˇB
Člen 4
Enako obravnavanje
Če v tej uredbi ni določeno drugače, imajo
osebe, za katere se uporablja ta uredba, enake pravice in
obveznosti po zakonodaji vsake države članice, kot državljani te
države članice.
Člen 5
Enako obravnavanje dajatev,
dohodka, dejstev ali dogodkov
Če v tej uredbi ni določeno drugače in glede na
posebne predpisane izvedbene določbe velja naslednje:
(a) kadar ima po zakonodaji pristojne države
članice prejemanje dajatev iz socialne varnosti in drugih dohodkov
določene pravne učinke, se ustrezne določbe te zakonodaje
uporabljajo tudi za prejemanje enakovrednih dajatev, pridobljenih
po zakonodaji druge države članice, ali za dohodek, pridobljen v
drugi državi članici;
(b) kadar se po zakonodaji pristojne države
članice nekaterim dejstvom ali dogodkom pripišejo pravni učinki, ta
država članica upošteva podobna dejstva ali dogodke, ki nastopijo v
kateri koli državi članici, kot da so nastopili na njenem
ozemlju.
Člen 6
Seštevanje dob
Razen če v tej uredbi ni določeno drugače,
pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere
so:
— pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovna
pridobitev pravice do dajatev,
— zajetje v zakonodaji, ali
— dostop do ali izvzetje iz obveznega
zavarovanja, prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja ali
prostovoljnega zavarovanja,
pogojeni z dopolnitvijo zavarovalnih dob, dob
zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, v potrebni meri upošteva
zavarovalne dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja,
dopolnjene po zakonodaji katere koli druge države članice, kakor da
bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.
Člen 7
Odstop od pravil glede stalnega
prebivališča
Če v tej uredbi ni določeno drugače, se denarne
dajatve, ki se izplačujejo po zakonodaji ene ali več držav članic
ali po tej uredbi, ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno
ustaviti, odvzeti ali zapleniti zaradi tega, ker upravičenec ali
njegovi družinski člani stalno prebivajo v drugi državi članici,
kot je tista, v kateri ima sedež nosilec, ki je odgovoren za
dodeljevanje dajatev.
Člen 8
Povezanost med to uredbo in drugimi
koordinacijskimi instrumenti
1. Ta uredba zamenja vse konvencije o socialni
varnosti, ki se izvajajo med državami članicami za katere velja.
Nekatere določbe konvencij o socialni varnosti, ki so jih sklenile
države članice pred datumom začetka uporabe te uredbe, se še naprej
izvajajo pod pogojem, da so za upravičence ugodnejše, ali če
izhajajo iz posebnih zgodovinskih okoliščin in je njihov učinek
časovno omejen. Da bi se te določbe uporabljale še naprej, jih je
treba vključiti v Prilogo II. Če zaradi objektivnih razlogov
nekaterih od teh določb ni mogoče razširiti na vse osebe, za katere
se uporablja ta uredba, se to izrecno navede.
2. Dve ali več držav članic lahko med seboj po
potrebi sklepajo konvencije na podlagi načel in v duhu te
uredbe.
ˇM3
Člen 9
Izjave držav članic o področju
uporabe te uredbe
1. Države članice pisno uradno obvestijo
Evropsko komisijo o izjavah iz točke l člena 1, zakonodaji in
sistemih iz člena 3, konvencijah, sklenjenih v skladu s členom
8(2), najnižjih dajatvah iz člena 58 in neobstoju sistema
zavarovanja iz člena 65a(1) ter o bistvenih spremembah. V takšnih
uradnih obvestilih se navede datum, od katerega se ta uredba
uporablja za sisteme, ki so navedeni v takšnih uradnih obvestilih
držav članic.
2. Ta uradna obvestila se predložijo Evropski
komisiji vsako leto in se ustrezno objavijo.
ˇB
Člen 10
Preprečevanje prekrivanja
dajatev
Če ni določeno drugače, ta uredba ne daje niti
ne ohranja pravice do več dajatev iste vrste za isto dobo obveznega
zavarovanja.
NASLOV II
DOLOČITEV ZAKONODAJE, KI SE
UPORABLJA
Člen 11
Splošna pravila
1. Za osebe, za katere se uporablja ta uredba,
velja zakonodaja ene same države članice. Ta zakonodaja se določi v
skladu s tem naslovom.
2. V tem naslovu se šteje, da osebe, ki
prejemajo denarne dajatve zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti
zaposlene ali samozaposlene oseba, opravljajo navedeno dejavnost.
To pa ne velja za invalidske pokojnine, starostne pokojnine ali
pokojnine preživelih oseb ali za pokojnine za nesrečo pri delu ali
poklicno bolezen ali za denarne dajatve za bolezen za neomejeno
obdobje.
3. V skladu s členi 12 do 16 velja:
(a) za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene
ali samozaposlene osebe v državi članici zakonodaja te države
članice;
(b) za javnega uslužbenca zakonodaja države
članice, v upravi katere je zaposlen;
(c) za osebo, ki v skladu s členom 65 prejema
dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice stalnega
prebivališča, zakonodaja te države članice;
(d) za osebo, vpoklicano ali ponovno vpoklicano
na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje v državi
članici, zakonodaja te države članice;
(e) za vsako drugo osebo, za katero se
pododstavki (a) do (d) ne uporabljajo, zakonodaja države članice
stalnega prebivališča, brez poseganja v druge določbe te uredbe, ki
ji jamčijo dajatve po zakonodaji ene ali več drugih držav
članic.
4. V tem naslovu se dejavnost zaposlene ali
samozaposlene osebe, ki se običajno opravlja na krovu morskega
plovila, ki pluje pod zastavo države članice, šteje za dejavnost,
ki se opravlja v navedeni državi članici. Za osebo, zaposleno na
krovu plovila, ki pluje pod zastavo države članice, in jo za to
dejavnost plačuje podjetje ali oseba, katere statutarni sedež ali
poslovna enota je v drugi državi članici, velja zakonodaja slednje,
če ima v tej državi stalno prebivališče. Podjetje ali oseba, ki
izplačuje osebne prejemke, se šteje za delodajalca po tej
zakonodaji.
ˇM3
5. Dejavnost članov letalske posadke in
kabinskega osebja, ki opravljajo potniške ali tovorne storitve v
zračnem prometu, se šteje za dejavnost, ki se opravlja v državi
članici, v kateri je domača baza, kakor je opredeljena v Prilogi
III k Uredbi (EGS) št. 3922/91.
ˇB
Člen 12
Posebna pravila
ˇM3
1. Za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene
osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno
opravlja svojo dejavnost in jo ta delodajalec napoti v drugo državo
članico, da opravlja delo v imenu tega delodajalca, še naprej velja
zakonodaja prve države članice, pod pogojem, da predvideno trajanje
takega dela ne presega 24 mesecev in če ta oseba ni poslana, da
nadomesti drugo napoteno osebo.
ˇB
2. Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost
samozaposlene osebe v državi članici in ki gre opravljat podobno
dejavnost v drugo državo članico, še naprej velja zakonodaja prve
države članice, če predvideno trajanje take dejavnosti ne presega
štiriindvajset mesecev.
Člen 13
Opravljanje dejavnosti v dveh ali
več državah članicah
ˇM3
1. Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost
zaposlene osebe v dveh ali več državah članicah, velja:
(a) zakonodaja države članice stalnega
prebivališča, če ta oseba opravlja znaten del svoje dejavnosti v
tej državi članici; ali
(b) če ta oseba ne opravlja znatnega dela svoje
dejavnosti v državi članici stalnega prebivališča:
(i) zakonodaja države članice, v kateri je
statutarni sedež ali poslovna enota podjetja ali delodajalca, če je
ta oseba zaposlena pri enem podjetju ali delodajalcu;
ali
(ii) zakonodaja države članice, v kateri je
statutarni sedež ali poslovna enota podjetij ali delodajalcev, če
je ta oseba zaposlena pri dveh ali več podjetjih ali delodajalcih,
ki imajo statutarni sedež ali poslovno enoto le v eni državi
članici; ali
(iii) zakonodaja države članice, v kateri je
statutarni sedež ali poslovna enota podjetja ali delodajalca, ki ni
država članica stalnega prebivališča, če je ta oseba zaposlena pri
dveh ali več podjetjih ali delodajalcih, ki imajo statutarni sedež
ali poslovno enoto v dveh državah članicah, pri čemer je ena od teh
država članica stalnega prebivališča; ali
(iv) zakonodaja države članice stalnega
prebivališča, če je ta oseba zaposlena pri dveh ali več podjetjih
ali delodajalcih, vsaj dva od njih pa imata statutarni sedež ali
poslovno enoto v različnih državah članicah, ki niso država članica
stalnega prebivališča.
ˇB
2. Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost
samozaposlene osebe v dveh ali več državah članicah,
velja:
(a) zakonodaja države članice stalnega
prebivališča, če opravlja znaten del svoje dejavnosti v tej državi
članici; ali
(b) zakonodaja države članice, v kateri je
središče interesa njenih dejavnosti, če ne prebiva stalno v eni od
držav članic, v katerih opravlja znaten del svoje
dejavnosti.
3. Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost
zaposlene osebe in dejavnost samozaposlene osebe v različnih
državah članicah, velja zakonodaja države članice, v kateri
opravlja dejavnost zaposlene osebe, ali, če opravlja tako dejavnost
v dveh ali več državah članicah, zakonodaja, ki se določi v skladu
z odstavkom 1.
4. Za osebo, ki je kot javni uslužbenec
zaposlena v eni od držav članic in opravlja dejavnost zaposlene
osebe in/ali samozaposlene osebe v drugi ali v več drugih državah
članicah, velja zakonodaja države članice, v upravi katere je
zaposlena.
5. Osebe iz odstavkov 1 do 4 se v zakonodaji,
določeni v skladu s temi določbami, obravnavajo kot da bi
opravljale vse dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe in
prejemale vse dohodke v zadevni državi članici.
Člen 14
Prostovoljno zavarovanje ali
prostovoljno nadaljevanje zavarovanja
1. Členi 11 do 13 se ne uporabljajo za
prostovoljno zavarovanje ali prostovoljno nadaljevanje zavarovanja,
razen če v državi članici na enem od področij iz člena 3(1) obstaja
samo prostovoljni sistem zavarovanja.
2. Če na podlagi zakonodaje države članice za
osebo velja obveznost zavarovanja v tej državi članici, ne sme biti
vključena v sistem prostovoljnega zavarovanja ali sistem
prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja v drugi državi članici. V
vseh drugih primerih, v katerih je na danem področju mogoče izbrati
med več sistemi prostovoljnega zavarovanja ali sistemi
prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja, oseba vstopi samo v sistem
po lastni izbiri.
3. V primeru dajatev za invalidnost, starost in
dajatev za preživele osebe lahko oseba vstopi v sistem
prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja v državi
članici, tudi če zanjo obvezno velja zakonodaja druge države
članice, pod pogojem, da je zanjo nekoč med kariero veljala
zakonodaja prve države članice zaradi ali kot posledica dejavnosti
zaposlene ali samozaposlene osebe, kolikor tako dvojno zavarovanje
izrecno ali molče dopušča zakonodaja prve države
članice.
ˇM1
4. Kadar zakonodaja države članice pogojuje
dostop do prostovoljnega zavarovanja ali prostovoljnega
nadaljevanja zavarovanja s stalnim prebivališčem v navedeni državi
članici ali s predhodnim opravljanjem dejavnosti zaposlene ali
samozaposlene osebe, se člen 5(b) uporablja le za osebe, za katere
se je v katerem koli prejšnjem obdobju uporabljala zakonodaja
navedene države članice na podlagi njihove dejavnosti zaposlene ali
samozaposlene osebe.
ˇB
Člen 15
>M1Pogodbeno osebje <</span> Evropskih skupnosti
>M1
Pogodbeno osebje <</span> Evropskih skupnosti lahko izbere, ali
zanj velja zakonodaja države članice v kateri je zaposlen,
zakonodaja države članice, ki je zanj nazadnje veljala ali
zakonodaja države članice, državljan katere je, z izjemo določb, ki
se nanašajo na družinske dodatke, zagotovljene iz sistema, ki se
uporablja za take uslužbence. Pravica do izbire se lahko uveljavi
le enkrat in začne veljati z dnem nastopa
zaposlitve.
Člen 16
Izjeme od členov 11 do
15
1. Dve ali več držav članic, pristojni organi
teh držav članic ali ustanove, ki jih ti organi imenujejo, lahko
sporazumno določijo izjeme od členov 11 do 15, kadar je to v
interesu določenih oseb ali kategorij oseb.
2. Prejemnik pokojnine ali pokojnin po
zakonodaji ene ali več držav članic, ki stalno prebiva v drugi
državi članici, je lahko na svojo zahtevo izvzet iz uporabe
zakonodaje slednje države, razen če zanj ta zakonodaja velja zaradi
opravljanja dejavnosti zaposlene ali samozaposlene
oseba.
NASLOV III
POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI Z
RAZLIČNIMI VRSTAMI DAJATEV
POGLAVJE I
Storitve za bolezen, materinstvo in
enakovredne storitve za očetovstvo
Oddelek 1
Zavarovane osebe in njihovi
družinski člani, razen upokojencev in njihovih družinskih
članov
Člen 17
Stalno prebivališče v državi
članici, ki ni pristojna država članica
Zavarovana oseba ali njeni družinski člani, ki
stalno prebivajo v državi članici, ki ni pristojna država članica,
prejmejo v državi članici stalnega prebivališča storitve, ki jih v
imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju stalnega
prebivališča, v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja,
kakor da bi bili zavarovani po navedeni zakonodaji.
Člen 18
Začasno bivanje v pristojni državi
članici, če je stalno prebivališče v drugi državi članici – Posebna
pravila za družinske člane obmejnih delavcev
1. Če v odstavku 2 ni določeno drugače, so tudi
zavarovana oseba in njeni družinski člani iz člena 17 med začasnim
bivanjem v pristojni državi članici upravičeni do storitev.
Storitve zagotavlja pristojni nosilec na lastne stroške v skladu z
določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi osebe stalno
prebivale v tej državi članici.
ˇM1
2. Družinski člani obmejnega delavca so
upravičeni do storitev med bivanjem v pristojni državi
članici.
2. V primeru, da je pristojna država članica na
seznamu v Prilogi III, so družinski člani obmejnega delavca, ki
prebivajo v isti državi članici kot obmejni delavec, upravičeni do
storitev v pristojni državi članici le pod pogoji iz člena
19(1).
ˇB
Člen 19
Začasno bivanje zunaj pristojne
države članice
1. Če v odstavku 2 ni določeno drugače, so
zavarovana oseba in njeni družinski člani, ki začasno bivajo v
državi članici, ki ni pristojna država članica, upravičeni do
storitev, ki jih med začasnim bivanjem potrebujejo iz zdravstvenih
razlogov, ob upoštevanju narave storitev in pričakovanega trajanja
začasnega bivanja. Te storitve v imenu pristojnega nosilca
zagotavlja nosilec v kraju začasnega bivanja v skladu z določbami
zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bile osebe zavarovane po
navedeni zakonodaji.
2. Upravna komisija določi seznam storitev, za
katere je, da bi jih lahko zagotovili med začasnim bivanjem v drugi
državi članici, iz praktičnih razlogov potreben predhoden dogovor
med osebo in nosilcem, ki zagotavlja zdravljenje.
Člen 20
Potovanje za pridobitev storitev –
Odobritev ustreznega zdravljenja zunaj države članice stalnega
prebivališča
1. Če v tej uredbi ni določeno drugače, mora
zavarovana oseba, ki potuje v drugo državo članico, da bi prejela
storitve med začasnim bivanjem, za odobritev zaprositi pristojnega
nosilca.
2. Zavarovana oseba, ki ji pristojni nosilec
odobri odhod v drugo državo članico na zdravljenje, ki ustreza
njenemu zdravstvenemu stanju, prejme storitve, ki jih v imenu
pristojnega nosilca zagotovi nosilec v kraju začasnega prebivališča
v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bila
oseba zavarovana po navedeni zakonodaji. Odobri se zdravljenje, ki
spada med storitve, določene v zakonodaji države članice, v kateri
oseba stalno prebiva, in ji ga ob upoštevanju njenega trenutnega
zdravstvenega stanja in verjetnega razvoja bolezni ni možno nuditi
v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno.
3. Odstavka 1 in 2 se ustrezno uporabljata za
družinske člane zavarovane osebe.
4. Če družinski člani zavarovane osebe stalno
prebivajo v državi članici, ki ni država članica, v kateri stalno
prebiva zavarovana oseba, in če je ta država izbrala povračilo na
podlagi pavšalnih zneskov, stroške storitev iz odstavka 2 nosi
nosilec v kraju stalnega prebivališča družinskih članov. V tem
primeru se za namene odstavka 1 nosilec v kraju stalnega
prebivališča družinskih članov šteje za pristojnega
nosilca.
Člen 21
Denarne dajatve
1. Zavarovana oseba in njeni družinski člani,
ki stalno ali začasno prebivajo v državi članici, ki ni pristojna
država članica, so upravičeni do denarnih dajatev, ki jih
zagotavlja pristojni nosilec v skladu z zakonodajo, ki jo
uporablja. Pristojni nosilec in nosilec v kraju stalnega ali
začasnega prebivališča se lahko sporazumeta, da take dajatve vseeno
zagotavlja nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča na
stroške pristojnega nosilca v skladu z zakonodajo pristojne države
članice.
2. Pristojni nosilec države članice, katere
zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na
povprečnem dohodku ali na povprečni prispevni osnovi, določi
povprečni dohodek ali povprečno prispevno osnovo izključno glede na
dohodke, ki so potrjeni kot izplačani, ali glede na uporabljene
prispevne osnove v dobah, dopolnjenih po tej zakonodaji.
3. Pristojni nosilec države članice, katere
zakonodaja določa, da izračun denarnih dajatev temelji na
standardnem dohodku, upošteva izključno standardni dohodek oziroma
po potrebi povprečje standardnih dohodkov v obdobjih, dopolnjenih
po tej zakonodaji.
4. Odstavka 2 in 3 se ustrezno uporabljata v
primerih, kadar zakonodaja, ki jo uporablja pristojni nosilec,
določa posebno referenčno dobo, ki v zadevnem primeru v celoti ali
delno ustreza dobam, ki jih je oseba dopolnila po zakonodaji ene
ali več držav članic.
Člen 22
Vlagatelji zahtevkov za
pokojnino
1. Zavarovana oseba, ki ob vložitvi zahtevka za
pokojnino ali v času obravnave takega zahtevka preneha biti
upravičena do storitev po zakonodaji nazadnje pristojne države
članice, ostane upravičena do storitev po zakonodaji države
članice, v kateri stalno prebiva, pod pogojem, da vlagatelj
zahtevka za pokojnino izpolnjuje zavarovalne pogoje zakonodaje
države članice iz odstavka 2. Pravica do storitev v državi članici
stalnega prebivališča velja tudi za družinske člane vlagatelja
zahtevka za pokojnino.
2. Storitve bremenijo nosilca države članice,
ki v primeru dodelitve pokojnine postane pristojen po členih 23 do
25.
Oddelek 2
Upokojenci in njihovi družinski
člani
Člen 23
Pravica do storitev po zakonodaji
države članice stalnega prebivališča
Prejemnik pokojnine ali pokojnin po zakonodaji
dveh ali več držav članic, od katerih je ena država članica
stalnega prebivališča, ki je upravičen do storitev po zakonodaji te
države članice, skupaj s svojimi družinskimi člani prejema take
storitve od in na račun nosilca v kraju stalnega prebivališča,
kakor da bi bil upokojenec, katerega pokojnina je izplačljiva samo
po zakonodaji te države članice.
Člen 24
Neobstoj pravice do storitev po
zakonodaji države članice stalnega prebivališča
1. Prejemnik pokojnine ali pokojnin po
zakonodaji ene ali več držav članic, ki ni upravičen do storitev po
zakonodaji države članice stalnega prebivališča, kljub temu skupaj
s svojimi družinskimi člani prejema take storitve, kot če bi bil do
njih upravičen po zakonodaji države članice ali vsaj ene od držav
članic, pristojnih glede njegovih pokojnin, če stalno prebiva v tej
državi članici. Storitve zagotovi nosilec v kraju stalnega
prebivališča na stroške nosilca iz odstavka 2, kakor da bi bila
oseba upravičena do pokojnine in storitev po zakonodaji te države
članice.
2. V primerih, ki so zajeti v odstavku 1,
stroške storitev krije nosilec, kot določajo naslednja
pravila:
(a) kadar je upokojenec upravičen do storitev
po zakonodaji ene same države članice, bremenijo stroški
pristojnega nosilca te države članice;
(b) kadar je upokojenec upravičen do storitev
po zakonodaji dveh ali več držav članic, stroški bremenijo
pristojnega nosilca države članice, katere zakonodaja je za
upokojenca veljala najdlje; če bi bilo zaradi uporabe tega pravila
za stroške storitev odgovornih več nosilcev, stroški bremenijo
nosilca, ki uporablja zakonodajo, ki je za upokojenca veljala
nazadnje.
Člen 25
Pokojnine po zakonodaji ene ali več
držav članic, ki niso države stalnega prebivališča, kadar je
pravica do dajatev v slednji državi članici
Kadar prejemnik pokojnine ali pokojnin po
zakonodaji ene ali več držav članic stalno prebiva v državi
članici, po zakonodaji katere pravica do prejemanja storitev ni
pogojena z zavarovanjem ali dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene
osebe, in od te države članice ne prejema pokojnine, stroški
storitev, ki se nudijo njemu in njegovim družinskim članom,
bremenijo nosilca ene od držav članic, pristojnih za pokojnino, ki
se določi v skladu s členom 24(2), kot da bi bili upokojenec in
njegovi družinski člani upravičeni do takih storitev, če bi stalno
prebivali v tej državi članici.
Člen 26
Stalno prebivališče družinskih
članov v državi članici, v kateri upokojenec nima stalnega
prebivališča
Družinski člani prejemnika pokojnine ali
pokojnin po zakonodaji ene ali več držav članic, ki stalno
prebivajo v državi članici, v kateri upokojenec nima stalnega
prebivališča, so upravičeni do prejemanja storitev od nosilca v
kraju njihovega stalnega prebivališča v skladu z določbami
zakonodaje, ki jo uporablja, kolikor je upokojenec upravičen do
storitev po zakonodaji države članice. Stroški bremenijo
pristojnega nosilca, odgovornega za stroške storitev, ki se
upokojencu zagotovijo v državi članici njegovega stalnega
prebivališča.
Člen 27
Začasno bivanje upokojenca ali
njegovih družinskih članov v državi članici, v kateri nimajo
stalnega prebivališča – Začasno bivanje v pristojni državi članici
– Odobritev ustreznega zdravljenja zunaj države članice stalnega
prebivališča
1. Člen 19 se smiselno uporablja za prejemnika
pokojnine ali pokojnin po zakonodaji ene ali več držav članic,
upravičenega do storitev po zakonodaji ene od držav članic, ki
zagotavljajo njegovo(-e) pokojnino(-e), ali za njegove družinske
člane, ki začasno bivajo v državi članici, v kateri nimajo stalnega
prebivališča.
2. Člen 18(1) se smiselno uporablja za osebe iz
odstavka 1, kadar začasno bivajo v državi članici, v kateri ima
sedež pristojni nosilec, odgovoren za stroške storitev, ki so
upokojencu zagotovljene v državi članici stalnega prebivališča, če
je navedena država članica to izbrala in je navedeno v Prilogi
IV.
3. Člen 20 se smiselno uporablja za upokojenca
in/ali njegove družinske člane, ki začasno bivajo v državi članici,
v kateri nimajo stalnega prebivališča, da bi tam prejeli
zdravljenje, ki ustreza njihovemu zdravstvenemu stanju.
4. Če v odstavku 5 ni določeno drugače, stroški
storitev iz odstavkov 1 do 3 bremenijo pristojnega nosilca,
odgovornega za stroške storitev, ki se upokojencu zagotavljajo v
državi članici stalnega prebivališča.
5. Stroški storitev iz odstavka 3 bremenijo
nosilca v kraju stalnega prebivališča upokojenca ali njegovih
družinskih članov, če te osebe stalno prebivajo v državi članici,
ki si je izbrala povračilo na podlagi pavšalnih zneskov. V takih
primerih se za namene odstavka 3 nosilec v kraju stalnega
prebivališča upokojenca ali njegovih družinskih članov šteje za
pristojnega nosilca.
Člen 28
Posebna pravila za upokojene
obmejne delavce
ˇM1
1. Obmejni delavec, ki se starostno ali
invalidsko upokoji, je v primeru bolezni upravičen do nadaljnjega
prejemanja storitev v državi članici, v kateri je nazadnje
opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, kolikor gre
za nadaljevanje zdravljenja, ki se je začelo v tej državi članici.
„Nadaljevanje zdravljenja“ pomeni nadaljnje preiskave,
diagnosticiranje in zdravljenje med celotnim trajanjem
bolezni.
1. Prvi pododstavek se smiselno uporablja za
družinske člane nekdanjega obmejnega delavca, razen če država
članica, v kateri je bil nekdanji obmejni delavec nazadnje
zaposlen, ni navedena v Prilogi III.
ˇB
2. Upokojenec, ki je v petih letih pred
dejanskim datumom starostne ali invalidske pokojnine najmanj dve
leti opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe kot
obmejni delavec, je upravičen do storitev v državi članici, v
kateri je opravljal tako dejavnost kot obmejni delavec, če sta ta
država članica in država članica, v kateri ima sedež pristojni
nosilec, odgovoren za stroške storitev, ki so upokojencu
zagotovljene v državi članici stalnega prebivališča, izbrali to in
sta obe navedeni v Prilogi V.
3. Odstavek 2 se smiselno uporablja za
družinske člane nekdanjega obmejnega delavca ali njegove preživele
osebe, če so bili v obdobjih iz odstavka 2 upravičeni do storitev
po členu 18(2), tudi če je obmejni delavec umrl preden je začel
prejemati pokojnino, pod pogojem, da je kot obmejni delavec
opravljal dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe najmanj dve
leti v petih letih pred smrtjo.
4. Odstavka 2 in 3 se uporabljata, dokler za
osebo ne začne veljati zakonodaja države članice na podlagi
dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe.
5. Stroški storitev iz odstavkov 1 do 3
bremenijo pristojnega nosilca, odgovornega za stroške storitev, ki
se upokojencu ali njegovim preživelim osebam zagotovijo v državah
članicah njihovega stalnega prebivališča.
Člen 29
Denarne dajatve za
upokojence
1. Denarne dajatve prejemniku pokojnine ali
pokojnin po zakonodaji ene ali več držav članic izplača pristojni
nosilec države članice, v kateri ima sedež pristojni nosilec, ki je
odgovoren za stroške storitev, ki so upokojencu zagotovljene v
državi članici stalnega prebivališča. Smiselno se uporablja člen
21.
2. Odstavek 1 se uporablja tudi za družinske
člane upokojenca.
Člen 30
Prispevki upokojencev
1. Nosilec države članice, ki je po zakonodaji,
ki jo uporablja, odgovoren za odvajanje prispevkov za primer
bolezni, materinstva in za enakovredne dajatve za očetovstvo, lahko
zahteva in izterja te odvedene prispevke, izračunane v skladu z
zakonodajo, ki jo uporablja, samo če stroški dajatev po členih 23
do 26 bremenijo nosilca navedene države članice.
2. Kadar je v primerih iz člena 25 pridobitev
dajatev za bolezen, materinstvo in enakovrednih dajatev za
očetovstvo po zakonodaji države članice, v kateri upokojenec stalno
prebiva, pogojena s plačevanjem prispevkov ali s podobnimi plačili
na podlagi stalnega prebivanja, se ti prispevki ne
plačujejo.
Oddelek 3
Splošne določbe
Člen 31
Splošna določba
Členi 23 do 30 se ne uporabljajo za upokojenca
ali njegove družinske člane, ki so upravičeni do dajatev po
zakonodaji države članice na podlagi opravljanja dejavnosti
zaposlene ali samozaposlene osebe. V takem primeru za namene tega
poglavja za osebo veljajo členi 17 do 21.
Člen 32
Prednost pravice do storitev –
Posebno pravilo za pravico družinskih članov do storitev v državi
članici stalnega prebivališča
1. Neodvisna pravica do storitev, ki temelji na
zakonodaji države članice ali na tem poglavju, ima prednost pred
izvedeno pravico do storitev za družinske člane. Vendar pa ima
izvedena pravica do storitev prednost pred neodvisnimi pravicami,
kadar neodvisna pravica v državi članici stalnega prebivališča
obstaja neposredno in izključno na podlagi stalnega prebivališča
osebe v tej državi članici.
2. Kadar družinski člani zavarovane osebe
stalno prebivajo v državi članici, po zakonodaji katere pravica do
storitev ni pogojena z zavarovanjem ali dejavnostjo zaposlene ali
samozaposlene osebe, se storitve zagotovijo na stroške pristojnega
nosilca v državi članici, v kateri stalno prebivajo, če zakonec ali
oseba, ki skrbi za otroke zavarovane osebe, opravlja dejavnost
zaposlene ali samozaposlene osebe v navedeni državi članici ali
prejema pokojnino od te države članice na podlagi dejavnosti
zaposlene ali samozaposlene osebe.
Člen 33
Storitve večje vrednosti
1. Zavarovanec ali njegov družinski član, ki je
imel pravico do proteze, večjega pripomočka ali drugih storitev
večje vrednosti, ki jih je priznal nosilec države članice, še
preden se oseba zavaruje po zakonodaji, ki jo uporablja nosilec
druge države članice, prejme te storitve na stroške prvega nosilca,
tudi če jih ta dodeli po tem, ko je navedena oseba že zavarovana po
zakonodaji, ki jo uporablja drugi nosilec.
2. Upravna komisija pripravi seznam storitev,
ki so zajete v odstavku 1.
Člen 34
Prekrivanje dajatev za dolgotrajno
nego
1. Če je prejemnik denarnih dajatev za
dolgotrajno nego, ki jih je treba obravnavati kot dajatve za
bolezen in jih torej zagotovi država članica, pristojna za denarne
dajatve po členu 21 ali 29, hkrati in po tem poglavju upravičen
zahtevati storitve za enak namen od nosilca v kraju stalnega ali
začasnega prebivališča v drugi državi članici, in če mora tudi
nosilec v prvi državi članici povrniti stroške teh storitev po
členu 35, se uporablja splošna določba o preprečevanju prekrivanja
dajatev iz člena 10, samo z naslednjo omejitvijo: če oseba zahteva
in prejme storitev, se znesek denarne dajatve zniža za znesek
storitve, ki se ali se lahko zahteva od nosilca v prvi državi
članici, ki mora povrniti stroške.
2. Upravna komisija pripravi seznam denarnih
dajatev in storitev, za katere velja odstavek 1.
3. Dve ali več držav članic ali njihovi
pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih ali dopolnilnih
ukrepih, ki za osebe ne smejo biti manj ugodni od načel iz odstavka
1.
Člen 35
Povračila med nosilci
1. Stroški storitev, ki jih v skladu s tem
poglavjem nudi nosilec države članice v imenu nosilca druge države
članice, se v celoti povrnejo.
2. Povračila stroškov iz odstavka 1 se določijo
in izvršijo v skladu z ureditvijo, določeno v izvedbeni uredbi,
bodisi ob predložitvi dokazila o dejanskih stroških ali na podlagi
pavšalnih zneskov za države članice, katerih pravna ali upravna
struktura je taka, da uporaba povračila na podlagi dejanskih
stroškov ni ustrezna.
3. Dve ali več držav članic in njihovi
pristojni organi lahko predvidijo tudi druge metode povračil ali se
odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so v njihovi
pristojnosti.
POGLAVJE 2
Dajatve za nesreče pri delu in
poklicne bolezni
Člen 36
Pravica do storitev in denarnih
dajatev
ˇM1
1. Brez poseganja v morebitne ugodnejše določbe
iz odstavkov 2 in 2a tega člena, se členi 17, 18(1), 19(1) in 20(1)
uporabljajo tudi za dajatve v zvezi z nesrečami pri delu ali
poklicnimi boleznimi.
ˇB
2. Oseba, ki je utrpela nesrečo pri delu ali
zbolela za poklicno boleznijo in ima stalno ali začasno
prebivališče v državi članici, ki ni pristojna država članica, je
upravičena do posebnih storitev iz sistema za nesreče pri delu in
poklicne bolezni, ki jih v imenu pristojnega nosilca zagotovi
nosilec v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v skladu z
zakonodajo, ki jo uporablja, kakor da bi bila oseba zavarovana po
navedeni zakonodaji.
ˇM3
2a. Pristojni nosilec osebi, ki je utrpela
nesrečo pri delu ali zbolela za poklicno boleznijo in je upravičena
do dajatev, ki jih plača ta nosilec, ne sme zavrniti odobritve iz
člena 20(1), kadar ji ob upoštevanju trenutnega zdravstvenega
stanja te osebe in verjetnega poteka bolezni v državi članici, v
kateri ima ta oseba stalno prebivališče, ni možno nuditi
zdravljenja, primernega stanju te osebe, v časovnem obdobju, ki je
medicinsko utemeljeno.
ˇB
3. Člen 21 se uporablja tudi za dajatve iz tega
poglavja.
Člen 37
Stroški prevoza
1. Pristojni nosilec države članice, katere
zakonodaja določa pokritje stroškov prevoza osebe, ki je utrpela
nesrečo pri delu ali zbolela za poklicno boleznijo, v kraj stalnega
prebivališča ali v bolnišnico, pokrije te stroške do kraja v drugi
državi članici, kjer ima oseba stalno prebivališče, če ta nosilec
tak prevoz predhodno odobri ob upoštevanju razlogov zanj. Ta
odobritev ni potrebna v primeru obmejnega delavca.
2. Pristojni nosilec države članice, katere
zakonodaja določa kritje stroškov prevoza trupla osebe, ki je
izgubila življenje v nesreči pri delu, do kraja pokopa, v skladu z
zakonodajo, ki jo uporablja, pokrije take stroške do kraja v drugi
državi članici, kjer je oseba stalno prebivala v času
nesreče.
Člen 38
Dajatve za poklicno bolezen, kadar
je bila oseba, ki je zbolela za to boleznijo, izpostavljena enakemu
tveganju v več državah članicah
Kadar je oseba, ki je zbolela za poklicno
boleznijo, po zakonodaji dveh ali več držav opravljala dejavnost,
ki je zaradi svoje narave verjetno povzročila bolezen, se dajatve
njej ali njenim preživelim osebam dodelijo izključno po zakonodaji
zadnje od teh držav, po kateri so pogoji izpolnjeni.
Člen 39
Poslabšanje poklicne
bolezni
V primeru poslabšanja poklicne bolezni, za
katero je oseba, ki je zbolela za to boleznijo, prejemala ali
prejema dajatev po zakonodaji države članice, se uporabljajo
naslednja pravila:
(a) če oseba med prejemanjem dajatev po
zakonodaji druge države članice ni opravljala dejavnosti zaposlene
ali samozaposlene osebe, ki bi lahko povzročila ali poslabšala
bolezen, je pristojni nosilec prve države članice dolžan pokriti
stroške dajatev po določbah zakonodaje, ki jo uporablja, ob
upoštevanju poslabšanja;
(b) če je oseba med prejemanjem dajatev
opravljala tako dejavnost po zakonodaji druge države članice, je
pristojni nosilec prve države članice dolžan pokriti stroške
dajatev po zakonodaji, ki jo uporablja, brez upoštevanja
poslabšanja. Pristojni nosilec v drugi državi članici dodeli osebi
dodatek, katerega višina ustreza razliki med zneskom dajatev, do
katerih je oseba upravičena po poslabšanju bolezni, in zneskom, do
katerega bi bila upravičena pred poslabšanjem, po zakonodaji, ki jo
uporablja, kot če bi se bolezen pojavila po zakonodaji te države
članice;
(c) pravila o zmanjšanju, mirovanju ali
odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice, se ne smejo
uveljavljati proti osebam, ki prejemajo dajatve, ki jih dodeljujejo
nosilci v dveh državah članicah v skladu s pododstavkom
(b).
Člen 40
Pravila za upoštevanje posebnosti
nekaterih zakonodaj
1. Kadar v državi članici, v kateri ima oseba
stalno ali začasno prebivališče, ni zavarovanja za primer nesreče
pri delu ali poklicne bolezni, ali če tako zavarovanje je, vendar
pa ni noben nosilec odgovoren za zagotavljanje storitev, te
storitve zagotovi nosilec v kraju začasnega ali stalnega
prebivališča, ki je odgovoren za zagotavljanje storitev v primeru
bolezni.
2. Kadar pa v pristojni državi članici ni
zavarovanja za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se
določbe tega poglavja glede storitev uporabljajo za osebo, ki je do
teh storitev upravičena v primeru bolezni, materinstva ali
enakovrednega očetovstva po zakonodaji te države članice, če ta
oseba med stalnim ali začasnim prebivanjem v drugi državi članici
utrpi nesrečo pri delu ali zboli za poklicno boleznijo. Stroške
krije nosilec, ki je pristojen za storitve po zakonodaji pristojne
države članice.
3. Glede enakovrednosti nesreč pri delu in
poklicnih bolezni, ki so se zgodile ali so bile ugotovljene
naknadno po zakonodaji druge države članice, se pri oceni stopnje
nezmožnosti, pravice do dajatev ali njihovih zneskov, za
pristojnega nosilca v državi članici uporablja člen 5 pod pogojem,
da:
(a) ni treba izplačati nobene odškodnine za
nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, ki se je zgodila ali je bila
ugotovljena poprej po zakonodaji, ki jo uporablja;
(b) ni treba izplačati nobene odškodnine za
nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, ki se je zgodila ali je bila
ugotovljena naknadno po zakonodaji druge države članice, po kateri
se je nesreča pri delu zgodila ali je bila ugotovljena.
Člen 41
Povračila med nosilci
1. Člen 35 se uporablja tudi za dajatve iz tega
poglavja, povračilo stroškov pa se izvrši na podlagi dejanskih
stroškov.
2. Dve ali več držav članic ali njihovi
pristojni organi lahko predvidijo tudi druge metode povračil ali se
odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so v njihovi
pristojnosti.
POGLAVJE 3
Pomoči ob smrti
Člen 42
Pravica do pomoči, kadar smrt
nastopi ali kadar upravičenec stalno prebiva v državi članici, ki
ni pristojna država članica
1. Kadar zavarovanec ali njegov družinski član
umre v državi članici, ki ni pristojna država članica, se šteje,
kot da je smrt nastopila v pristojni državi članici.
2. Pristojni nosilec je dolžan dodeliti pomoč
ob smrti, izplačljivo po zakonodaji, ki jo uporablja, tudi v
primeru, ko upravičenec stalno prebiva v državi članici, ki ni
pristojna država.
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi, kadar
je smrt posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
Člen 43
Dodeljevanje dajatev v primeru
smrti upokojenca
1. V primeru smrti upokojenca, ki je bil
upravičen do pokojnine po zakonodaji ene države članice ali do
pokojnin po zakonodajah dveh ali več držav članic in je stalno
prebival v državi članici, ki ni tista, katere nosilec je odgovoren
za zagotavljanje storitev po členih 24 in 25, pomoč ob smrti,
izplačljivo po zakonodaji, ki jo uporablja, ta nosilec zagotovi na
lastne stroške, kot če bi upokojenec v času svoje smrti prebival v
državi članici, v kateri ima nosilec sedež.
2. Odstavek 1 se smiselno uporablja za
družinske člane upokojenca.
POGLAVJE 4
Dajatve za invalidnost
Člen 44
Osebe, za katere velja samo
zakonodaja vrste A
1. V tem poglavju „zakonodaja vrste A“ pomeni
vsako zakonodajo, po kateri znesek dajatev za invalidnost ni
odvisen od trajanja zavarovalnih dob ali dob prebivanja in jo
pristojna država članica izrecno vključi v Prilogo VI, „zakonodaja
vrste B“ pa pomeni katero koli drugo zakonodajo.
2. Oseba, za katero sta zaporedoma ali
izmenično veljali zakonodaji dveh ali več držav članic in je
dopolnila zavarovalne dobe ali dobe prebivanja izključno po
zakonodaji vrste A, je upravičena samo do dajatev od nosilca v
državi članici, katere zakonodaja se je uporabljala v času, ko je
nastopila nezmožnost za delo, ki ji je sledila invalidnost, kadar
je to primerno, ob upoštevanju člena 45, in take dajatve prejme v
skladu s to zakonodajo.
3. Oseba, ki ni upravičena do dajatev iz
odstavka 2, prejme dajatve, za katere je še upravičena po
zakonodaji druge države članice, kadar je to primerno, ob
upoštevanju člena 45.
4. Če so v zakonodaji iz odstavkov 2 in 3
pravila glede zmanjšanja, mirovanja ali odvzema dajatev za
invalidnost v primeru prekrivanja dajatev z drugimi dohodki ali z
dajatvami druge vrste v smislu člena 53(2), se smiselno uporabljata
člena 53(3) in člen 55(3).
Člen 45
Posebne določbe o seštevanju
dob
Pristojni nosilec v državi članici, katere
zakonodaja pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev
pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob
prebivanja, po potrebi smiselno uporablja člen 51(1).
Člen 46
Osebe, za katere velja samo
zakonodaja vrste B ali zakonodaja vrste A in B
1. Oseba, za katero je zaporedoma ali izmenično
veljala zakonodaja dveh ali več držav članic, od katerih vsaj ena
ni zakonodaja vrste A, so upravičene do dajatev po poglavju 5, ki
se uporablja smiselno ob upoštevanju odstavka 3.
2. Če pa je za osebo prej veljala zakonodaja
vrste B in postane nezmožna za delo, kar ima za posledico
invalidnost, medtem ko zanjo velja zakonodaja vrste A, prejema
dajatve v skladu s členom 44, pod pogojem, da:
— izpolnjuje izključno pogoje iz te zakonodaje
ali iz drugih zakonodaj iste vrste, ob upoštevanju, kadar je to
primerno, člena 45, vendar brez upoštevanja zavarovalnih dob ali
dob prebivanja, dopolnjenih po zakonodaji vrste B, in
— ne uveljavlja morebitnih zahtevkov za dajatve
za starost, ob upoštevanju člena 50(1).
3. Odločitev, ki jo sprejme nosilec države
članice v zvezi s stopnjo invalidnosti vlagatelja zahtevka, je
zavezujoča za nosilca vsake druge zadevne države članice pod
pogojem, da je skladnost med zakonodajami teh držav članic o
pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti priznana v Prilogi
VII.
Člen 47
Poslabšanje invalidnosti
1. V primeru poslabšanja invalidnosti, za
katero oseba že prejema dajatve po zakonodaji ene ali več držav
članic, se ob upoštevanju poslabšanja uporabljajo naslednje
določbe:
(a) dajatve se dodelijo v skladu s poglavjem 5,
ki se uporablja smiselno;
(b) če pa sta za osebo veljali dve ali več
zakonodaj vrste A in zanjo odkar prejema dajatev ni veljala
zakonodaja druge države članice, se dajatev dodeli v skladu s
členom 44(2).
2. Če je skupni znesek dajatve ali dajatev,
izplačljivih po odstavku 1, nižji od zneska dajatve, ki jo je oseba
prejemala na stroške nosilca, ki je bil prej pristojen za
izplačevanje, mu ta nosilec izplačuje dodatek, ki je enak razliki
med obema zneskoma.
3. Če oseba ni upravičena do dajatev na stroške
nosilca druge države članice, pristojni nosilec prej pristojne
države članice dodeli dajatve v skladu z zakonodajo, ki jo
uporablja, ob upoštevanju poslabšanja in, kadar je to primerno,
člena 45.
Člen 48
Pretvorba dajatev za invalidnost v
dajatve za starost
1. Dajatve za invalidnost se pretvorijo v
dajatve za starost, kadar je to potrebno, po pogojih, določenih v
zakonodaji ali zakonodajah, po katerih so dodeljene, in v skladu s
poglavjem 5.
2. Kadar oseba, ki prejema dajatve za
invalidnost, lahko vloži zahtevek za dajatve za starost po
zakonodaji ene ali več držav članic v skladu s členom 50, nosilec,
ki je odgovoren za zagotavljanje dajatev za invalidnost po
zakonodaji države članice, še naprej izplačuje taki osebi dajatve
za invalidnost, do katerih je upravičena po zakonodaji, ki jo
uporablja, dokler se za tega nosilca ne začne uporabljati odstavek
1, sicer pa dokler oseba izpolnjuje pogoje za te
dajatve.
3. Kadar se dajatve za invalidnost, dodeljene
po zakonodaji države članice v skladu s členom 44, pretvorijo v
dajatve za starost, oseba pa še ne izpolnjuje pogojev, ki jih za
prejemanje teh dajatev določajo zakonodaje ene ali več drugih držav
članic, oseba od te ali teh držav članic prejema dajatve za
invalidnost od dneva pretvorbe.
Te dajatve za invalidnost se dodelijo v skladu
s poglavjem 5, kakor da bi se to poglavje uporabljalo v času, ko je
nastopila nezmožnost za delo, katere posledica je invalidnost,
dokler zadevna oseba ne izpolni potrebnih pogojev za dajatev za
starost, določenih v zadevnih nacionalnih zakonodajah ali, kadar
taka pretvorba ni predvidena, dokler je upravičena do dajatev za
invalidnost po slednji zakonodaji ali zakonodajah.
4. Dajatve za invalidnost, dodeljene po členu
44, se v skladu s poglavjem 5 ponovno izračunajo takoj, ko
upravičenec izpolni potrebne pogoje za dajatve za invalidnost,
določene v zakonodaji vrste B, ali takoj, ko prejme dajatve za
starost po zakonodaji druge države članice.
Člen 49
Posebne določbe za javne
uslužbence
Členi 6, 44, 46, 47 in 48 ter člen 60(2) in (3)
se uporabljajo smiselno za osebe, ki so vključene v poseben sistem
za državne uslužbence.
POGLAVJE 5
Starostne pokojnine in pokojnine
preživelih oseb
Člen 50
Splošne določbe
1. Vsi pristojni nosilci določijo upravičenost
do dajatve po vseh zakonodajah držav članic, ki so veljale za
osebo, kadar se vloži zahtevek za dodelitev, razen če oseba izrecno
zahteva odložitev dodelitve dajatev za starost po zakonodaji ene
ali več držav članic.
2. Če ob določenem času oseba ne izpolnjuje ali
ne izpolnjuje več pogojev, določenih v vseh zakonodajah držav
članic, ki so zanjo veljale, nosilci, ki uporabljajo zakonodajo,
katere pogoji so izpolnjeni, pri izračunu v skladu s členom
52(1)(a) ali (b) ne upoštevajo dob, dopolnjenih po zakonodajah,
katerih pogoji niso izpolnjeni ali niso več izpolnjeni, kadar bi to
povzročilo nižji znesek dajatve.
3. Odstavek 2 se smiselno uporablja, kadar
oseba izrecno zahteva odlog dodelitve dajatev za
starost.
4. Nov izračun se opravi samodejno, kadar so
izpolnjeni pogoji po drugih zakonodajah ali kadar oseba zahteva
dodelitev dajatve za starost, odloženih v skladu z odstavkom 1,
razen če so dobe, dopolnjene po drugih zakonodajah, že upoštevane
na podlagi odstavkov 2 ali 3.
Člen 51
Posebne določbe o seštevanju
dob
1. Kadar zakonodaja države članice pogojuje
dodelitev nekaterih dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob
izključno v posebni dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe
ali v poklicu, za katerega velja poseben sistem za zaposlene ali
samozaposlene osebe, pristojni nosilec te države članice upošteva
dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice samo, če so
dopolnjene v ustreznem sistemu ali, če tega ni, v enakem poklicu
ali, kadar je to primerno, v enaki dejavnosti zaposlene ali
samozaposlene osebe.
Če po upoštevanju tako dopolnjenih dob oseba ne
izpolnjuje pogojev za dodelitev dajatev iz posebnega sistema, se te
dobe upoštevajo za dodelitev dajatev iz splošnega sistema ali, če
tega ni, iz sistema za fizične delavce ali uslužbence, odvisno od
primera, pod pogojem, da je bila oseba zavarovana v enem od teh
sistemov.
2. Zavarovalne dobe, dopolnjene po posebnem
sistemu države članice, se upoštevajo pri dodeljevanju dajatev iz
splošnega sistema ali, če tega ni, iz sistema za fizične delavce
ali uslužbence, odvisno od primera, druge države članice, pod
pogojem, da je bila oseba zavarovana v enem od teh sistemov, tudi
če so te dobe že bile upoštevane v slednji državi članici po
posebnem sistemu.
ˇM1
3. Kadar država članica v svoji zakonodaji ali
v posebnem sistemu pogojuje pridobitev, ohranitev ali ponovno
pridobitev pravice do dajatev s tem, da mora biti oseba ob nastopu
zavarovalnega primera zavarovana, ta pogoj velja za izpolnjenega v
primeru, da je bila ta oseba pred tem zavarovana po zakonodaji ali
posebnem sistemu te države članice in je ob nastopu zavarovalnega
primera zavarovana po zakonodaji druge države članice za enak
zavarovalni primer, ali, če to ni tako, v primeru, da osebi dajatev
za enak zavarovalni primer pripada po zakonodaji druge države
članice. Slednji pogoj velja za izpolnjenega v primerih iz člena
57.
ˇB
Člen 52
Dodelitev dajatev
1. Pristojni nosilec izračuna znesek dajatve,
ki bi ga bilo treba izplačati:
(a) po zakonodaji, ki jo uporablja, samo kadar
so pogoji za upravičenost do dajatev izpolnjeni izključno po
nacionalni zakonodaji (neodvisna dajatev);
(b) z izračunom teoretičnega zneska in nato
dejanskega zneska (sorazmerna dajatev) na naslednji
način:
(i) teoretični znesek dajatve je enak dajatvi,
ki bi jo oseba lahko zahtevala, če bi bile vse zavarovalne dobe
in/ali dobe prebivanja, dopolnjene po zakonodajah drugih držav
članic, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja, na dan dodelitve
dajatve. Če po tej zakonodaji znesek ni odvisen od trajanja
dopolnjenih dob, se ta znesek šteje za teoretični
znesek;
(ii) pristojni nosilec nato določi dejanski
znesek sorazmerne dajatve na podlagi teoretičnega zneska v
sorazmerju med trajanjem dob, dopolnjenih pred nastopom
zavarovalnega primera po zakonodaji, ki jo uporablja, in med
skupnim trajanjem dob, dopolnjenih po zakonodajah vseh zadevnih
držav članic pred nastopom zavarovalnega primera.
2. Kadar je to primerno, pristojni nosilec
uporabi za znesek, izračunan v skladu s pododstavki 1(a) in (b),
vsa pravila glede zmanjšanja, mirovanja ali odvzema po zakonodaji,
ki jo uporablja, v mejah, predvidenih v členih 53 do 55.
3. Oseba je upravičena, da od pristojnega
nosilca vsake države članice prejema višjega od zneskov,
izračunanih v skladu s pododstavki 1(a) ali (b).
ˇM1
4. Kadar je zaradi izračuna na podlagi odstavka
1(a) v eni državi članici neodvisna dajatev vedno enaka ali višja
od sorazmerne dajatve, izračunane v skladu z odstavkom 1(b),
pristojni nosilec opusti sorazmerni račun, pod pogojem,
da:
(i) so taki primeri navedeni v delu 1 Priloge
VIII;
(ii) se za ta primer ne uporablja zakonodaja,
ki določa pravila za preprečevanje prekrivanja iz členov 54 in 55,
razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 55(2), in
(iii) se v posebnih okoliščinah posameznega
primera za dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, ne
uporablja člen 57.
ˇM1
5. Ne glede na določbe iz pododstavkov 1, 2 in
3 se sorazmerni izračun ne uporablja za sisteme, ki zagotavljajo
dajatve, pri katerih časovne dobe niso pomembne za izračun, pod
pogojem, da so taki sistemi navedeni v delu 2 Priloge VIII. V takih
primerih zadevni osebi pripada dajatev, izračunana v skladu z
zakonodajo zadevne države članice.
ˇB
Člen 53
Pravila za preprečevanje
prekrivanja
1. Vsako prekrivanje dajatev za invalidnost,
dajatev za starost in dajatev za preživele osebe, ki se izračunajo
ali dodelijo na podlagi zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, ki
jih dopolni ista oseba, se šteje za prekrivanje dajatev iste
vrste.
2. Prekrivanje dajatev, ki jih ni mogoče šteti
za dajatve iste vrste v smislu odstavka 1, se šteje za prekrivanje
dajatev druge vrste.
3. Glede pravil o zmanjšanju, mirovanju ali
odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice v primeru
prekrivanja dajatve za invalidnost, starost ali dajatve za
preživele osebe z dajatvijo iste vrste ali dajatvijo druge vrste
ali z drugim dohodkom, veljajo naslednje določbe:
(a) pristojni nosilec upošteva dajatve ali
dohodke, pridobljene v drugi državi članici, samo če zakonodaja, ki
jo uporablja, predvideva upoštevanje dajatev ali dohodkov,
pridobljenih v tujini;
(b) pristojni nosilec upošteva znesek dajatev,
ki jih izplačuje druga država članica, pred odvedbo davka,
prispevkov za socialno varnost in drugih posameznih davščin ali
odbitkov, če zakonodaja, ki jo uporablja, ne predvideva uporabo
pravil za preprečevanje prekrivanja po takih odbitkih, pod pogoji
in po postopkih, določenih v izvedbeni uredbi;
(c) pristojni nosilec ne upošteva zneska
dajatev, pridobljenih po zakonodaji druge države članice na podlagi
prostovoljnega ali prostovoljnega nadaljevanja
zavarovanja;
(d) če ena sama država članica uporablja
pravila za preprečevanje prekrivanja, ker oseba prejema dajatve
iste ali druge vrste po zakonodaji druge države članice ali
dohodek, pridobljen v drugi državi članici, se dodeljena dajatev
lahko zmanjša samo za znesek takih dajatev ali takega
dohodka.
Člen 54
Prekrivanje istovrstnih
dajatev
1. Kadar se dajatve iste vrste, ki se
zagotavljajo po zakonodaji dveh ali več držav članic, prekrivajo,
se pravila za preprečevanje prekrivanja iz zakonodaje države
članice ne uporabijo za sorazmerno dajatev.
2. Pravila za preprečevanje prekrivanja se
uporabijo za neodvisno dajatev samo, če gre za dajatev,
katere:
(a) znesek ni odvisen od trajanja zavarovalnih
dob ali dob prebivanja;
ali
(b) znesek se določi na podlagi fiktivne dobe,
ki velja za dopolnjeno med datumom, ko je zavarovalni primer
nastopil, in kasnejšim datumom, ki se prekriva z:
(i) dajatvijo iste vrste, razen kadar je bil
med dvema ali več državami članicami sklenjen sporazum, s katerim
se prepreči, da bi se ista fiktivna doba upoštevala več kot enkrat;
ali
(ii) dajatvijo iz pododstavka (a).
Dajatve in sporazumi iz pododstavkov (a) in (b)
so navedeni v Prilogi IX.
Člen 55
Prekrivanje dajatev druge
vrste
1. Če je za prejemanje dajatev druge vrste ali
drugih dohodkov treba uporabljati pravila za preprečevanje
prekrivanja, ki jih določa zakonodaja zadevnih držav članic v zvezi
z:
(a) dvema ali več neodvisnimi dajatvami,
pristojni nosilec zneske upoštevanih dajatve ali dajatev ali drugih
dohodkov deli s številom dajatev, za katere veljajo navedena
pravila;
vendar pa se osebi zaradi uporabe tega
pododstavka ne more odvzeti statusa upokojenca za namene drugih
poglavij tega naslova pod pogoji in po postopkih, določenih v
izvedbeni uredbi;
(b) eno ali več sorazmernimi dajatvami,
pristojni nosilec upošteva dajatev ali dajatve ali druge dohodke in
vse elemente, predpisane za uporabo pravil za preprečevanje
prekrivanja, glede na razmerje med zavarovalnimi dobami in/ali
dobami prebivanja, določenimi za izračun iz člena
52(1)(b)(ii);
(c) eno ali več neodvisnimi dajatvami in eno
ali več sorazmernimi dajatvami, pristojni nosilec smiselno uporabi
pododstavek (a) za neodvisne dajatve in pododstavek (b) za
sorazmerne dajatve.
2. Pristojni nosilec ne uporabi deljenja,
predpisanega za neodvisne dajatve, če zakonodaja, ki jo uporablja,
predvideva upoštevanje dajatev druge vrste in/ali drugega dohodka
in vseh drugih elementov za izračun dela zneska glede na razmerje
med zavarovalnimi dobami in/ali dobami prebivanja iz člena
52(1)(b)(ii).
3. Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata,
kadar zakonodaja ene ali več držav članic določa, da pravice do
dajatev ni mogoče pridobiti v primeru, ko oseba prejema dajatev
druge vrste, ki se izplačuje po zakonodaji druge države članice,
ali drugi dohodek.
Člen 56
Dodatne določbe za izračun
dajatev
1. Za izračun teoretičnih in sorazmernih
zneskov iz člena 52(1)(b) se uporabljajo naslednja
pravila:
(a) kadar skupno trajanje zavarovalnih dob
in/ali dob prebivanja, dopolnjenih pred nastankom zavarovalnega
primera po zakonodaji vseh držav članic, presega najdaljšo dobo, ki
jo zakonodaja ene od teh držav članic zahteva za priznanje celotne
dajatve, pristojni nosilec te države članice upošteva to najdaljšo
dobo namesto skupne dolžine dopolnjenih dob; ta metoda
izračunavanja ne sme povzročiti, da bi bil ta nosilec dolžan
izplačevati dajatev, višjo od polne dajatve, predvidene po
zakonodaji, ki jo uporablja. Ta določba se ne uporablja za dajatve,
katerih znesek ni odvisen od trajanja zavarovanja;
(b) postopek za upoštevanje prekrivanja dob je
določen v izvedbeni uredbi;
(c) če zakonodaja države članice določa, da se
dajatve izračunajo na podlagi dohodkov, prispevkov, prispevnih
osnov, zvišanj, zaslužkov, drugih zneskov ali kombinacije več kot
enega izmed njih (povprečne, sorazmerne, pavšalne ali fiktivne),
pristojni nosilec:
(i) določi podlago za izračun dajatev samo v
skladu z zavarovalnimi dobami, dopolnjenimi po zakonodaji, ki jo
uporablja;
(ii) za določitev zneska, ki se izračuna v
skladu z zavarovalnimi dobami in/ali dobami prebivanja,
dopolnjenimi po zakonodaji drugih držav članic, uporabi take
elemente, kot so določeni ali zabeleženi za zavarovalne dobe,
dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja;
>M1
po potrebi <</span> v skladu s postopki, določenimi v
Prilogi XI za zadevno državo članico;
ˇM1
(d) Kadar se ne uporablja točka (c), ker je v
zakonodaji države članice določeno, da se dajatev ne izračunava na
podlagi dejavnikov, kot sta zavarovalna doba ali doba prebivanja,
ki niso vezani na čas, pristojni nosilec pri vsaki zavarovalni dobi
ali dobi prebivanja, dopolnjeni po zakonodaji katere koli države
članice, upošteva višino zbranih sredstev, sredstev, za katere se
šteje, da so zbrana, ali kateri koli drugi dejavnik za izračun po
zakonodaji, ki jo uporablja, deljeno z ustreznimi časovnimi enotami
v zadevnem pokojninskem sistemu.
ˇB
2. Določbe zakonodaje države članice, ki se
nanašajo na revalorizacijo elementov, ki se upoštevajo za izračun
dajatev, se po potrebi uporabijo tudi za elemente, ki jih pristojni
nosilec te države članice v skladu z odstavkom 1 upošteva za
zavarovalne dobe ali dobe prebivanja dopolnjene po zakonodajah
drugih držav članic.
Člen 57
Zavarovalne dobe ali dobe
prebivanja, krajše od enega leta
1. Ne glede na člen 52(1)(b) nosilcu v državi
članici ni treba dodeliti dajatev za dobe, dopolnjene po
zakonodaji, ki jo uporablja in ki se upoštevajo pri nastopu
zavarovalnega primera, če:
— so navedene dobe krajše od enega
leta,
— in
— se ob upoštevanju samo teh dob po tej
zakonodaji ne pridobi nobene pravice do dajatve.
V tem členu „dobe“ pomenijo vse zavarovalne
dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, ki se
zahtevajo za zadevno dajatev ali jo neposredno povišajo.
2. Pristojni nosilec v vsaki od držav članic
upošteva dobe iz odstavka 1 za namene člena 52
(1)(b)(i).
3. Če zaradi uporabe določb odstavka 1 ni
odgovoren nobeden od nosilcev v zadevnih državah članicah, se
dajatve dodelijo izključno po zakonodaji zadnje od teh držav
članic, po kateri so pogoji izpolnjeni, kot da bi bile vse
zavarovalne dobe in dobe prebivanja, dopolnjene in upoštevane v
skladu s členoma 6 in 51(1) in (2), dopolnjene po zakonodaji te
države članice.
ˇM1
4. Ta člen se ne uporablja za sisteme, navedene
v delu 2 Priloge VIII.
ˇB
Člen 58
Dodelitev dodatka
1. Prejemniku dajatev, za katerega se uporablja
to poglavje, se v državi članici stalnega prebivališča, po
zakonodaji katere se mu dajatev izplačuje, ne sme dodeliti dajatve,
ki je nižja od najnižje dajatve, določene v tej zakonodaji za
zavarovalno dobo ali dobo prebivanja, ki je enaka vsem dobam,
upoštevanim za plačilo v skladu s tem poglavjem.
2. Pristojni nosilec te države članice mu ves
čas stalnega prebivanja na njenem ozemlju izplačuje dodatek, ki je
enak razliki med vsoto dajatev, ki se izplačuje v skladu s tem
poglavjem, in višino najnižje dajatve.
Člen 59
Ponovni izračun in revalorizacija
dajatev
1. Če se v zakonodaji države članice spremeni
metoda za določitev dajatev ali pravila za izračun dajatev ali če
se osebne okoliščine osebe spremenijo tako, da je po tej zakonodaji
zaradi tega treba prilagoditi znesek dajatve, se ponovni izračun
opravi v skladu s členom 52.
2. Če pa se zaradi rasti življenjskih stroškov
ali spremembe ravni dohodka ali drugih razlogov za usklajevanje,
dajatve v zadevni državi članici spremenijo za določen odstotek ali
znesek, se ta odstotek ali znesek neposredno uporabi tudi za
dajatve, določene v skladu s členom 52, ne da bi bil potreben
ponoven izračun.
Člen 60
Posebne določbe za javne
uslužbence
1. Členi 6, 50, 51(3) in 52 do 59 se smiselno
uporabljajo za osebe, ki so zajete v poseben sistem za javne
uslužbence.
2. Če pa po zakonodaji pristojne države članice
velja za pridobitev, izplačilo, ohranitev ali ponovno pridobitev
pravic do dajatev po posebnem sistemu za javne uslužbence pogoj, da
so bile vse zavarovalne dobe dopolnjene po enem ali več posebnih
sistemih za javne uslužbence v tej državi članici ali da se štejejo
kot enakovredne tem dobam po zakonodaji te države članice,
pristojni nosilec upošteva samo tiste dobe, ki jih je mogoče
priznati po zakonodaji, ki jo uporablja.
Če ob upoštevanju tako dopolnjenih dob oseba ne
izpolnjuje pogojev za prejemanje teh dajatev, se te dobe upoštevajo
za dodelitev dajatev po splošnem sistemu ali, če tega ni, po
sistemu, ki se uporablja za delavce ali uslužbence, odvisno od
primera.
3. Kadar se po zakonodaji države članice
dajatve iz posebnega sistema za javne uslužbence izračunavajo na
podlagi zadnje plače ali plač, prejetih med referenčnim obdobjem,
pristojni nosilec te države upošteva pri izračunu samo tiste
ustrezno revalorizirane plače, ki jih je oseba prejela med obdobjem
ali obdobji, ko je zanjo veljala ta zakonodaja.
POGLAVJE 6
Dajatve za brezposelnost
Člen 61
Posebna pravila o seštevanju
zavarovalnih dob, dob zaposlitve ali samozaposlitve
1. Pristojni nosilec države članice, katere
zakonodaja določa, da je pridobitev, ohranitev, ponovna pridobitev
ali trajanje pravice do dajatev odvisna od dopolnitve zavarovalnih
dob, dob zaposlitve ali samozaposlitve, mora po potrebi upoštevati
zavarovalne dobe, dobe zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene po
zakonodaji katere koli druge države članice, kakor da bi bile
dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.
Če pa je po zakonodaji, ki se uporablja,
pravica do dajatev odvisna od dopolnitve zavarovalnih dob, se dobe
zaposlitve ali samozaposlitve, dopolnjene po zakonodaji druge
države članice, ne upoštevajo, razen če bi se te dobe štele kot
zavarovalne dobe, če bi bile dopolnjene v skladu z zakonodajo, ki
se uporablja.
2. Razen v primerih iz člena 65(5)(a) je
uporaba odstavka 1 tega člena pogojena s tem, da je v skladu z
zakonodajo, po kateri je vložen zahtevek za dajatve, oseba nazadnje
dopolnila:
— zavarovalne dobe, če ta zakonodaja zahteva
zavarovalne dobe,
— dobe zaposlitve, če ta zakonodaja zahteva
dobe zaposlitve, ali
— dobe samozaposlitve, če ta zakonodaja zahteva
dobe samozaposlitve.
Člen 62
Izračun dajatev
1. Pristojni nosilec države članice, katere
zakonodaja predvideva izračun dajatev na podlagi zneska prejšnje
plače ali dohodka iz poklicne dejavnosti, upošteva izključno plačo
ali dohodek iz poklicne dejavnosti, ki ga oseba prejme za svojo
zadnjo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe po navedeni
zakonodaji.
2. Odstavek 1 se uporabi tudi, kadar
zakonodaja, ki jo uporablja pristojni nosilec, predvideva posebno
referenčno dobo za določitev plače, ki je osnova za izračun
dajatev, in kadar je v celotni ali v delu te dobe za osebo veljala
zakonodaja druge države članice.
3. Z odstopanjem od odstavkov (1) in (2)
nosilec v kraju stalnega prebivališča za >M1 brezposelne osebe <</span> iz člena 65(5)(a) upošteva plačo ali
dohodek iz poklicne dejavnosti, ki ga oseba prejme v državi
članici, katere zakonodaja je zanjo veljala med njeno zadnjo
dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe, v skladu z izvedbeno
uredbo.
ˇM3
Člen 63
Posebne določbe za odstopanje od
pravil o stalnem prebivališču
Za namene tega poglavja se člen 7 uporablja le
v primerih, predvidenih v členih 64, 65 in 65a, in z omejitvami,
določenimi v navedenih členih.
ˇB
Člen 64
Brezposelne osebe, ki odidejo v
drugo državo članico
1. Popolnoma brezposelna oseba, ki izpolnjuje
pogoje zakonodaje pristojne države članice za upravičenost do
dajatev in odide v drugo državo članico, da bi si tam poiskala
delo, ohrani upravičenost do denarnih dajatev za brezposelnost pod
naslednjimi pogoji in v skladu z naslednjimi omejitvami:
(a) pred odhodom mora biti brezposelna oseba
prijavljena kot oseba, ki išče delo, in mora ostati na razpolago
službam za zaposlovanje pristojne države članice najmanj štiri
tedne po nastopu brezposelnosti. Pristojna služba ali nosilec pa
lahko odobri njen odhod tudi pred iztekom tega roka;
(b) brezposelna oseba se mora kot oseba, ki
išče delo, prijaviti pri službi za zaposlovanje države članice, v
katero gre, zanjo veljajo v njej organizirani postopki nadzora,
spoštovati mora pogoje, določene v zakonodaji te države članice. Za
dobo pred prijavo velja ta pogoj za izpolnjen, če se je oseba
prijavila v sedmih dneh po datumu, ko je prenehala biti na
razpolago službam za zaposlovanje v državi članici, ki jo je
zapustila. V izjemnih primerih lahko pristojna služba ali nosilec
to dobo podaljša;
(c) upravičenost do dajatev se ohrani tri
mesece po datumu, ko je brezposelna oseba prenehala biti na
razpolago službam za zaposlovanje v državi članici, ki jo je
zapustila, pod pogojem, da skupno trajanje prejemanja dajatev ne
preseže skupne dobe upravičenosti do dajatev po zakonodaji te
države članice; pristojna služba ali nosilec lahko obdobje treh
mesecev podaljša do največ šest mesecev;
(d) dajatve zagotavlja pristojni nosilec na
lastne stroške v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.
2. Če se oseba vrne v pristojno državo članico
ob ali pred iztekom roka, v katerem je upravičena do dajatev po
odstavku 1(c), se njena upravičenost do dajatev po zakonodaji te
države članice nadaljuje. Upravičenost do dajatev po zakonodaji
pristojne države pa v celoti izgubi, če se ne vrne ob ali pred
iztekom tega roka, razen če so določbe te zakonodaje ugodnejše. V
izjemnih primerih lahko pristojna služba ali nosilec dopusti, da se
oseba vrne pozneje, upravičenost pa ne preneha.
3. Če zakonodaja pristojne države članice ni
ugodnejša, se med dvema dobama zaposlitve upravičenost do dajatev
iz odstavka 1 ohrani skupno največ za tri mesece; pristojne službe
ali nosilec lahko to obdobje podaljša do največ šest
mesecev.
4. Ureditev izmenjave informacij, sodelovanja
in vzajemne pomoči med nosilci in službami pristojne države članice
in države članice, v katero odide oseba, da bi poiskala delo, se
določi v izvedbeni uredbi.
Člen 65
Brezposelne osebe, ki stalno
prebivajo v državi članici, ki ni pristojna država
1. Oseba, ki je delno ali občasno brezposelna
in je med svojo zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene
osebe stalno prebivala v državi članici, ki ni pristojna država
članica, mora biti na razpolago delodajalcu ali službam za
zaposlovanje v pristojni državi članici. Prejema dajatve v skladu z
zakonodajo pristojne države članice, kakor če bi stalno prebivala v
tej državi članici. Te dajatve zagotovi nosilec pristojne države
članice.
2. Popolnoma brezposelna oseba, ki je med svojo
zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe stalno
prebivala v državi članici, ki ni pristojna država članica, in še
naprej stalno prebiva v tej državi članici ali se vrne v to državo
članico, mora biti na razpolago službam za zaposlovanje v državi
članici stalnega prebivališča. Brez poseganja v člen 64 je
popolnoma brezposelna oseba lahko dodatno na razpolago tudi službam
za zaposlovanje države članice, v kateri je opravljala svojo zadnjo
dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe.
Brezposelna oseba, ki ni obmejni delavec in se
ne vrne v državo članico stalnega prebivališča, mora biti na
razpolago službam za zaposlovanje v državi članici, katere
zakonodaja je zanjo nazadnje veljala.
3. Brezposelna oseba iz prvega stavka odstavka
2 se mora kot oseba, ki išče delo, prijaviti pri pristojni službi
za zaposlovanje države članice, v kateri stalno prebiva, zanjo
veljajo v njej organizirani postopki nadzora, spoštovati mora
pogoje, določene v zakonodaji te države članice. Če se odloči, da
se kot oseba, ki išče delo, prijavi tudi v državi članici, v kateri
je opravljala zadnjo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe,
mora izpolnjevati obveznosti, ki veljajo v tej državi.
4. Izvajanje drugega stavka odstavka 2 in
drugega stavka odstavka 3 ter ureditev izmenjave informacij,
sodelovanja in vzajemne pomoči med nosilci in službami države
članice stalnega prebivališča in države članice, v kateri je
nazadnje opravljala poklic, se določi v izvedbeni
uredbi.
5.
(a) Brezposelna oseba iz prvega in drugega
stavka odstavka 2 prejema dajatve v skladu z zakonodajo države
članice stalnega prebivališča, kakor da bi med opravljanjem zadnje
dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe zanjo veljala ta
zakonodaja. Te dajatve zagotovi nosilec v kraju stalnega
prebivališča.
(b) Vendar pa delavec, ki ni obmejni delavec in
prejema dajatve na stroške pristojnega nosilca države članice,
katere zakonodaja je zanj nazadnje veljala, ob vrnitvi v državo
članico stalnega prebivališča najprej prejema dajatve v skladu s
členom 64, prejemanje dajatev v skladu z (a) pa v obdobju
prejemanja dajatev po zakonodaji, ki je zanj nazadnje veljala,
miruje.
6. Dajatve po odstavku 5, ki jih zagotavlja
nosilec v kraju stalnega prebivališča, ta še naprej zagotavlja na
lastne stroške. Ob upoštevanju odstavka 7 pa pristojni nosilec
države članice, katere zakonodaja je za osebo nazadnje veljala,
nosilcu v kraju stalnega prebivališča povrne celotni znesek
dajatev, ki jih je slednji nosilec zagotavljal prve tri mesece. V
tem obdobju znesek povračila ne sme biti višji od zneska, ki se v
primeru brezposelnosti izplača po zakonodaji pristojne države
članice. V primeru iz odstavka 5(b) se obdobje zagotavljanja
dajatev po členu 64 odšteje od obdobja iz drugega stavka tega
odstavka. Ureditev glede povračila se določi v izvedbeni
uredbi.
7. Obdobje povračila iz odstavka 6 pa se
podaljša na pet mesecev, kadar je oseba v preteklih 24 mesecih
dopolnila najmanj 12 mesec zaposlitve ali samozaposlitve v državi
članici, katere zakonodaja je zanjo veljala nazadnje, če bi se te
dobe upoštevale pri ugotavljanju upravičenosti do dajatev za
brezposelnost.
8. Za namene odstavkov 6 in 7 lahko dve ali več
držav članic ali njihovi pristojni organi predvidijo tudi druge
metode povračil ali se odpovejo vsem povračilom med nosilci, ki so
v njihovi pristojnosti.
ˇM3
Člen 65a
Posebne določbe za popolnoma
brezposelne obmejne delavce, kadar ni sistema dajatev za
brezposelnost samozaposlenih oseb v državi članici stalnega
prebivališča
1. Z odstopanjem od člena 65 se popolnoma
brezposelna oseba, ki je kot obmejni delavec pred nedavnim
dopolnila zavarovalno dobo kot samozaposlena oseba ali dobo
samozaposlitve, priznano za namene dodelitve dajatev za
brezposelnost v državi članici, ki ni država članica stalnega
prebivališča te osebe in čigar država članica stalnega prebivališča
je predložila uradno obvestilo, da sistem dajatev za brezposelnost
v tej državi članici ne dopušča nobene možnosti, da se zajame
kakršna koli kategorija samozaposlenih oseb, se prijavi pri službi
za zaposlovanje v državi članici, v kateri je ta oseba opravljala
zadnjo dejavnost kot samozaposlena oseba in pri predložitvi vloge
za dajatve nadaljuje z izpolnjevanjem pogojev, določenih z
zakonodajo slednje države članice. Popolnoma brezposelna oseba
lahko o tem kot dodatni ukrep obvesti službo za zaposlovanje države
članice stalnega prebivališča.
2. Popolnoma brezposelna oseba iz odstavka 1
prejema dajatve od države članice, katere zakonodaja je zanjo
nazadnje veljala, v skladu z zakonodajo, ki jo ta država članica
uporablja.
3. Kadar popolnoma brezposelna oseba iz
odstavka 1 ne želi biti ali ostati na razpolago službam za
zaposlovanje v državi članici zadnje dejavnosti potem ko je bila
pri njej že prijavljena in želi iskati delo v državi članici
stalnega prebivališča, se razen člena 64(1)(a) smiselno uporablja
člen 64. Pristojni nosilec lahko podaljša obdobje iz prvega stavka
člena 64(1)(c) do konca obdobja upravičenosti do
dajatev.
ˇB
POGLAVJE 7
Dajatve pred
upokojitvijo
Člen 66
Dajatve
Kadar je v zakonodaji, ki se uporablja, pravica
do dajatev pred upokojitvijo odvisna od dopolnitve zavarovalnih
dob, dob zaposlitve ali samozaposlitve, se člen 6 ne
uporablja.
POGLAVJE 8
Družinske dajatve
Člen 67
Družinski člani, ki stalno
prebivajo v drugi državi članici
Oseba je upravičena do družinskih dajatev v
skladu z zakonodajo pristojne države članice, tudi za družinske
člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kakor da bi
stalno prebivali v prvi državi članici. Upokojenec pa je upravičen
do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo države članice, ki je
pristojna za njegovo pokojnino.
Člen 68
Prednostna pravila v primeru
prekrivanja
1. Kadar se v istem obdobju za iste družinske
člane dajatve dodeljujejo po zakonodaji več kot ene države članice,
se uporabijo naslednja prednostna pravila:
(a) v primeru dajatev, ki jih izplačuje več kot
ena država članica na različnih podlagah, je prednostni vrstni red
naslednji: najprej pravice iz dejavnosti zaposlene ali
samozaposlene osebe, zatem pravice iz prejemanja pokojnine in
nazadnje pravice, pridobljene na podlagi stalnega
prebivališča;
(b) v primeru dajatev, ki jih izplačuje več kot
ena država članica na isti podlagi, se prednostni vrstni red določi
glede na naslednja merila:
(i) v primeru pravic iz dejavnosti zaposlene
ali samozaposlene osebe: kraj stalnega prebivališča otrok, pod
pogojem, da obstaja taka dejavnost, in poleg tega, kadar je to
primerno, najvišji znesek dajatev, ki so predvidene v zakonodajah v
koliziji. V slednjem primeru se stroški dajatev delijo v skladu z
merili, določenimi v izvedbeni uredbi;
(ii) v primeru pravic iz prejemanja pokojnin:
kraj stalnega prebivališča otrok, pod pogojem, da se pokojnina
izplačuje po njeni zakonodaji, in poleg tega, kadar je to primerno,
najdaljša zavarovalna doba ali doba prebivanja po zakonodajah v
koliziji;
(iii) v primeru pravic na podlagi stalnega
prebivališča: kraj stalnega prebivališča otrok.
2. V primeru prekrivanja upravičenj se
družinske dajatve dodelijo v skladu z zakonodajo, ki ima v skladu z
odstavkom 1 prednost. Upravičenosti do družinskih dajatev na
podlagi druge zakonodaje ali zakonodaj v koliziji mirujejo do
zneska, določenega v prvi zakonodaji, po potrebi pa se razlika do
tega zneska dodeli v obliki dodatka. Take razlike v obliki dodatka
pa ni treba dodeliti za otroke, ki stalno prebivajo v drugi državi
članici, kadar je podlaga za upravičenost do zadevne dajatve zgolj
stalno prebivališče.
3. Če je po členu 67 zahtevek za družinske
dajatve vložen pri pristojnemu nosilcu v državi članici, katere
zakonodaja se uporablja, vendar ne kot prednostna pravica v skladu
z odstavkoma 1 in 2 tega člena:
(a) ta nosilec zahtevek nemudoma posreduje
pristojnemu nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se
uporablja prednostno, obvesti zadevno osebo in brez poseganja v
določbe izvedbene uredbe v zvezi z začasno dodelitvijo dajatev po
potrebi zagotovi razliko v obliki dodatka iz odstavka 2;
(b) pristojni nosilec v državi članici, katere
zakonodaja se uporablja prednostno, obravnava ta zahtevek, kakor da
bi bil vložen neposredno pri njem, datum vložitve pri prvemu
nosilcu pa se šteje kot datum vložitve zahtevka pri nosilcu, ki je
pristojen po prednostni pravici.
ˇM1
Člen 68a
Zagotavljanje dajatev
Kadar oseba, ki naj bi se ji družinske dajatve
zagotavljale za vzdrževanje družinskih članov, teh dajatev ne
uporablja v ta namen, pristojni nosilec izvrši svoje zakonske
obveznosti tako, da na zahtevo in prek nosilca v državi članici
njihovega stalnega prebivališča oziroma imenovanega nosilca ali
ustanove, ki jo v ta namen imenuje pristojni organ države članice
stalnega prebivališča, zagotavlja omenjene dajatve fizični ali
pravni osebi, ki dejansko vzdržuje družinske člane.
ˇB
Člen 69
Dodatne določbe
1. Če se po zakonodaji, določeni na podlagi
členov 67 in 68, ne pridobi nobena pravica do izplačila dodatnih
ali posebnih družinskih dajatev za sirote, se take dajatve
praviloma izplačajo poleg drugih družinskih dajatev, pridobljenih v
skladu z zgoraj navedeno zakonodajo, po zakonodaji države članice,
ki je za umrlega delavca veljala najdlje, kolikor je bila pravica
pridobljena po tej zakonodaji. Če po tej zakonodaji ni bila
pridobljena nobena pravica, se pogoji za pridobitev take pravice po
zakonodajah drugih držav članic proučijo, dajatve pa dodelijo, v
padajočem zaporedju glede na dolžino zavarovalnih dob ali dob
prebivanja, dopolnjenih po zakonodajah teh držav članic.
2. Dajatve, ki se izplačujejo v obliki pokojnin
ali dodatkov pokojninam, se dodelijo in izračunajo v skladu s
poglavjem 5.
POGLAVJE 9
POSEBNE DENARNE DAJATVE, ZA KATERE
SE NE PLAČUJEJO PRISPEVKI
Člen 70
Splošna določba
1. Ta člen se uporablja za tiste posebne
denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, ki se
dodelijo po zakonodaji, ki ima zaradi osebne veljavnosti, ciljev
in/ali pogojev za upravičenost značilnosti zakonodaje s področja
socialne varnosti iz člena 3(1) in socialni pomoči.
2. V tem poglavju „posebne denarne dajatve, za
katere se ne plačujejo prispevki“ pomenijo dajatve, ki:
(a) so namenjene zagotavljanju:
(i) dodatnega, nadomestnega ali pomožnega
zavarovanja tveganj, ki so zajeta v področja socialne varnosti iz
člena 3(1), in ob upoštevanju ekonomskih in socialnih razmer v
zadevni državi članici osebam zagotavljajo minimalni
dohodek;
ali
(ii) samo posebnega varstva invalidov, tesno
povezanega s socialnim okoljem osebe v zadevni državi
članici;
in
(b) se financirajo izključno iz obveznega
obdavčenja, ki je namenjeno kritju splošne javne porabe in torej
pogoji za dodelitev in izračun dajatev niso odvisni od kakršnega
koli prispevka upravičenca. Vendar pa se dajatve, ki se kot dodatek
dodelijo k dajatvi, za katero se plačujejo prispevki, samo zaradi
tega ne štejejo za dajatve, za katere se plačujejo
prispevki;
in
(c) tiste, ki so navedene v Prilogi
X.
3. Člen 7 in druga poglavja tega naslova se ne
uporabljajo za dajatve iz odstavka 2 tega člena.
4. Dajatve iz odstavka 2 se dodeljujejo
izključno v državi članici, v kateri oseba stalno prebiva, v skladu
z njeno zakonodajo. Te dajatve dodeljuje nosilec v kraju stalnega
prebivališča na svoje stroške.
NASLOV IV
UPRAVNA KOMISIJA IN SVETOVALNI
ODBOR
Člen 71
Sestava in način dela Upravne
komisije
1. Upravno komisijo za koordinacijo sistemov
socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: „Upravna komisija“) pri
>M3 Evropski komisiji <</span> sestavljajo predstavniki vlad vseh
držav članic, ki jim po potrebi pomagajo strokovni svetovalci.
Predstavnik >M3 Evropske komisije
<</span> se udeležuje zasedanj
Upravne komisije v svetovalni vlogi.
ˇM3
2. Upravna komisija odloča s kvalificirano
večino, kakor je določeno v Pogodbah, razen pri sprejemanju svojega
poslovnika, za katerega je potrebna sporazumna odločitev njenih
članov.
Odločitve o vprašanjih v zvezi z razlago iz
člena 72(a) se ustrezno objavijo.
ˇB
3. Tajniške storitve za Upravno komisijo
zagotavlja >M3 Evropska komisija
<</span> .
Člen 72
Naloge Upravne komisije
Upravna komisija:
(a) obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo
in razlago, ki izhajajo iz določb te ali izvedbene uredbe ali iz
sporazumov ali dogovorov, sklenjenih v skladu z njimi, brez
poseganja v pravice organov, nosilcev in oseb, da uveljavljajo te
pravice v postopkih in pred sodišči, ki jih predvidevajo zakonodaje
držav članic, ta uredba ali Pogodba;
(b) olajša enotno uporabo zakonodaje Skupnosti,
zlasti s pospeševanjem izmenjave izkušenj in najboljših upravnih
praks;
(c) spodbuja in razvija sodelovanje med
državami članicami in njihovimi nosilci v zadevah, povezanih s
socialno varnostjo, zato, da se med drugim upoštevajo posebna
vprašanja glede nekaterih kategorij oseb; olajšuje uresničevanje
ukrepov za čezmejno sodelovanje na področju koordinacije sistemov
socialne varnosti;
(d) kolikor je mogoče spodbuja uporabo novih
tehnologij, ki olajšajo prosto gibanje oseb, zlasti s posodobitvijo
postopkov za izmenjavo informacij in s prilagoditvijo pretoka
informacij v elektronski obliki med nosilci, ob upoštevanju razvoja
obdelave podatkov v posamezni državi članici; Upravna komisija
sprejme skupna strukturna pravila za službe za obdelavo podatkov,
zlasti glede varnosti in uporabe standardov, ter sprejme določbe o
delovanju skupnega dela teh služb;
(e) prevzame vse druge funkcije, za katere je
pristojna po tej in po izvedbeni uredbi ali po vsakem sporazumu ali
dogovoru, sklenjenem v skladu z njima;
(f) daje >M3
Evropski komisiji <</span> ustrezne
predloge v zvezi s koordinacijo sistemov socialne varnosti z
namenom izboljšati in posodobiti pravni red Skupnosti, tako da
pripravlja osnutke kasnejših uredb ali s pomočjo drugih
instrumentov, predvidenih v Pogodbi;
(g) določa podlage, ki jih je treba upoštevati
pri pripravi obračunov v zvezi s stroški, ki bremenijo nosilce
držav članic po tej uredbi in pri sprejemanju letnih obračunov med
temi nosilci na podlagi poročila Revizijskega odbora iz člena
74.
Člen 73
Tehnična komisija za obdelavo
podatkov
1. Pri Upravni komisiji se ustanovi Tehnična
komisija za obdelavo podatkov (v nadaljnjem besedilu: „Tehnična
komisija“). Tehnična komisija Upravni komisiji predlaga skupna
pravila zasnove za delovanje služb za obdelavo podatkov, zlasti
glede varnosti in uporabe standardov; pripravlja poročila in
obrazložena mnenja preden Upravna komisija sprejme odločitve iz
člena 72(d). Sestavo in način dela Tehnične komisije določi Upravna
komisija.
2. V ta namen Tehnična komisija:
(a) zbira ustrezne tehnične dokumente in
opravlja raziskave in drugo delo za izvajanje svojih
nalog;
(b) Upravni komisiji predloži poročila in
obrazložena mnenja iz odstavka 1;
(c) opravlja vse druge naloge in študije v
zvezi z zadevami, ki jih preda Upravna komisija;
(d) zagotavlja upravljanje pilotnih projektov
Skupnosti za uporabo storitev obdelave podatkov in za Skupnost
operativnih sistemov za uporabo storitev obdelave
podatkov.
Člen 74
Revizijski odbor
1. Pri Upravni komisiji se ustanovi Revizijski
odbor. Sestavo in način dela Revizijskega odbora določi Upravna
komisija.
Revizijski odbor:
(a) preverja način določanja in izračunavanja
povprečnih letnih stroškov, ki ga pripravijo države
članice;
(b) zbira potrebne podatke in opravlja
izračune, potrebne za pripravo letnega poročila o zahtevkih za
vsako državo članico;
(c) Upravni komisiji posreduje periodične
obračune na podlagi izvajanja te in izvedbene uredbe, predvsem
glede finančnih vidikov;
(d) zagotavlja podatke in poročila, ki jih
Upravni odbor potrebuje za sprejemanje odločitev iz člena
72(g);
(e) Upravni komisiji daje ustrezne predloge v
zvezi s pododstavki (a), (b) in (c), vključno s tistimi, ki se
nanašajo na to uredbo;
(f) opravlja delo, študije ali naloge, ki mu
jih preda Upravna komisija.
Člen 75
Svetovalni odbor za koordinacijo
sistemov socialne varnosti
1. Ustanovi se Svetovalni odbor za koordinacijo
sistemov socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: „Svetovalni
odbor“), v katerem je iz vsake države članice:
(a) en predstavnik vlade;
(b) en predstavnik sindikatov;
(c) en predstavnik organizacij
delodajalcev.
Za vsako od omenjenih skupin se imenuje tudi
namestnik iz vsake države članice.
Člane Svetovalnega odbora in njihove namestnike
imenuje Svet. Svetovalnemu odboru predseduje predstavnik
>M3 Evropske komisije <</span> . Svetovalni odbor pripravi svoj
poslovnik.
2. Svetovalni odbor je pooblaščen, da na
zahtevo >M3 Evropske komisije
<</span> , na zahtevo Upravne
komisije ali na lastno pobudo:
(a) proučuje splošna ali načelna vprašanja in
probleme, ki izhajajo iz izvajanja določb Skupnosti o koordinaciji
sistemov socialne varnosti, zlasti glede nekaterih kategorij
oseb;
(b) za Upravno komisijo oblikuje mnenja o teh
zadevah in predloge za spremembe navedenih določb.
NASLOV V
DRUGE DOLOČBE
Člen 76
Sodelovanje
1. Pristojni organi držav članic se medsebojno
obveščajo o:
(a) ukrepih za izvajanje te uredbe;
(b) spremembah svojih zakonodaj, ki lahko
vplivajo na izvajanje te uredbe.
2. Pri izvajanju te uredbe si organi in nosilci
držav članic medsebojno nudijo vso pomoč in ravnajo, kot da
izvajajo svojo lastno zakonodajo. Administrativna pomoč, ki jo
dajejo omenjeni organi in nosilci, je praviloma brezplačna. Vendar
pa Upravni odbor določi, katere vrste stroški in nad kakšnim
zneskom se povrnejo.
3. Organi in nosilci držav članic se za namene
te uredbe lahko sporazumevajo neposredno med seboj in z osebami
oziroma njihovimi pooblaščenci.
4. Da se zagotovi pravilno izvajanje te uredbe,
se morajo nosilci in osebe, zajete v tej uredbi, vzajemno obveščati
in sodelovati.
Nosilci v skladu z načelom dobrega upravljanja
v razumnem roku odgovorijo na vse poizvedbe in s tem v zvezi
zagotovijo osebam vse informacije za uveljavljanje pravic, ki jih
imajo po tej uredbi.
Osebe morajo nosilce v pristojni državi članici
in v državi članici stalnega prebivališča čim prej obvestiti o vseh
spremembah osebnih ali družinskih okoliščin, ki vplivajo na njihovo
pravico do dajatev po tej uredbi.
5. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti obveščanja
iz tretjega pododstavka odstavka 4 se lahko uporabijo sorazmerni
ukrepi v skladu z nacionalno zakonodajo. Vendar pa morajo biti ti
ukrepi enakovredni tistim, ki se za podobne primere uporabljajo po
domači zakonodaji, in vlagateljem zahtevkov v praksi ne smejo
onemogočati ali pretirano otežiti uveljavljanja pravic, ki jih
imajo po tej uredbi.
6. V primeru težav pri razlagi ali uporabi te
uredbe, ki bi lahko ogrozile pravice osebe, za katero velja,
nosilec v pristojni državi članici ali v državi članici stalnega
prebivališča osebe stopi v stik z nosilcem(-i) v zadevni(-ih)
državi(-ah) članici(-ah). Če rešitve ni mogoče najti v razumnem
roku, zadevni organi lahko pozovejo Upravno komisijo, da
posreduje.
7. Organi, nosilci in sodišča ene države
članice ne smejo zavrniti zahtevkov ali drugih dokumentov, ki so
jim predloženi, z utemeljitvijo, da so napisani v uradnem jeziku
druge države članice, ki je priznan kot uradni jezik institucij
Skupnosti v skladu s členom 290 Pogodbe.
Člen 77
Varstvo osebnih podatkov
1. Kadar po tej ali po izvedbeni uredbi organi
ali nosilci države članice posredujejo osebne podatke organom ali
nosilcem druge države članice, za to posredovanje velja zakonodaja
o varstvu podatkov države članice, ki jih posreduje. Za vse
podatke, ki jih posreduje organ ali nosilec države članice
prejemnice, in za shranjevanje, spreminjanje in uničevanje
podatkov, ki jih zagotovi navedena država članica, velja zakonodaja
o varstvu podatkov države članice prejemnice.
2. Podatke, potrebne za uporabo te uredbe in
izvedbene uredbe, ena država članica posreduje drugi državi članici
v skladu z določbami Skupnosti o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi
osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Člen 78
Obdelava podatkov
1. Države članice postopoma uporabljajo nove
tehnologije za izmenjavo, dostop do in obdelavo podatkov, potrebnih
za uporabo te uredbe in izvedbene uredbe. >M3 Evropska komisija <</span> podpre dejavnosti skupnega interesa,
takoj ko države članice vzpostavijo take storitve obdelave
podatkov.
2. Vsaka država članica je odgovorna za
upravljanje svojih storitev obdelave podatkov v skladu z določbami
Skupnosti o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in
o prostem pretoku takih podatkov.
3. Noben organ ali nosilec druge države članice
ne sme zavrniti elektronskega dokumenta, ki ga nosilec pošlje ali
izda v skladu s to uredbo in izvedbeno uredbo, z utemeljitvijo, da
je bil prejet prek elektronskih sredstev, potem ko nosilec
prejemnik izjavi, da lahko prejema elektronske dokumente. Če ni
dokaza o nasprotnem, se predpostavlja, da reprodukcija in zapis
takih dokumentov pravilno in točno ponovita izvirni dokument ali
prikazujeta informacije, na katere se nanašata.
4. Elektronski dokument se šteje za veljavnega,
če računalniški sistem, v katerem je shranjen, vsebuje zaščito, ki
preprečuje spreminjanje, razkritje ali nepooblaščen dostop do
zapisa. Omogočeno mora biti, da se shranjene informacije kadar koli
reproducirajo v takoj berljivi obliki. Pri prenosu elektronskega
dokumenta od enega do drugega nosilca socialne varnosti je treba
sprejeti ustrezne varnostne ukrepe v skladu z določbami Skupnosti o
varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem
pretoku takih podatkov.
Člen 79
V Financiranje aktivnosti na
področju socialne varnosti
povezavi s to uredbo in izvedbeno uredbo lahko
>M3 Evropska komisija <</span> v celoti ali delno
financira:
(a) aktivnosti za izboljšanje izmenjave
informacij med organi in nosilci socialne varnosti držav članic,
zlasti elektronske izmenjave podatkov;
(b) vse aktivnosti za zagotavljanje informacij
osebam, zajetim v to uredbo, in njihovim zastopnikom o pravicah in
obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe, s pomočjo najprimernejših
sredstev.
Člen 80
Oprostitve
1. Vse oprostitve ali znižanja davkov,
upravnih, sodnih ali registracijskih taks, predvidenih po
zakonodaji ene države članice za potrdila ali dokumente, ki morajo
biti predloženi, kadar se uporablja zakonodaja te države, veljajo
tudi za podobna potrdila ali dokumente, ki jih je treba predložiti,
kadar se uporablja zakonodaja druge države članice ali ta
uredba.
2. Vse listine, dokumenti in potrdila vseh
vrst, ki jih je treba predložiti, kadar se uporablja ta uredba, so
oproščeni overitve s strani diplomatskih ali konzularnih
organov.
Člen 81
Zahtevki, izjave ali
pritožbe
Vsak zahtevek, izjava ali pritožba, ki bi moral
biti v določenem roku predložen organu, nosilcu ali sodišču države
članice, kadar se uporablja njena zakonodaja, se sprejme, če je
predložen v enakem roku ustreznemu organu, nosilcu ali sodišču v
drugi državi članici. V tem primeru organ, nosilec ali sodišče, ki
sprejme zahtevek, izjavo ali pritožbo, slednjega nemudoma posreduje
pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču v prvi državi članici,
bodisi neposredno bodisi preko pristojnega organa te države
članice. Datum, ko je bil tak zahtevek, izjava ali pritožba vložen
pri organu, nosilcu ali sodišču v drugi državi članici, velja kot
datum predložitve pristojnemu organu, nosilcu ali
sodišču.
Člen 82
Zdravstveni pregledi
Zdravstvene preglede, ki jih določa zakonodaja
ene države članice, lahko na zahtevo pristojnega nosilca druge
države članice opravi nosilec v kraju stalnega ali začasnega
prebivališča vlagatelja zahtevka ali osebe, upravičene do dajatev,
pod pogoji iz izvedbene uredbe ali pogoji, o katerih se dogovorijo
pristojni organi držav članic.
Člen 83
Izvajanje zakonodaje
Posebne določbe za izvajanje zakonodaj
nekaterih držav članic so navedene v Prilogi XI.
Člen 84
Pobiranje prispevkov in povračilo
dajatev
1. Pobiranje prispevkov, ki so plačljivi
nosilcu ene države članice, in povračilo dajatev, ki jih je
neupravičeno dodelil nosilec ene države članice, se lahko izvršita
v drugi držav članici v skladu s postopki in z jamstvi ter
prednostnimi pravicami, ki veljajo za pobiranje prispevkov, ki so
plačljivi ustreznemu nosilcu v slednji državi članici, in za
povračilo neupravičeno dodeljenih dajatev.
2. Izvršljive odločitve sodnih in upravnih
organov v zvezi s pobiranjem prispevkov, obresti in morebitnih
drugih dajatev ali v zvezi s povračilom izplačanih, vendar po
zakonodaji ene države članice neupravičenih dajatev, se priznajo in
izvršijo na zahtevo pristojnega nosilca druge države članice v
mejah in v skladu s postopki, določenimi v zakonodaji in
morebitnimi drugimi postopki, ki se uporabljajo za podobne
odločitve slednje države članice. V tej državi članici se potrdi
izvršljivost takih odločitev, kolikor je to zahtevano v zakonodaji
in morebitnih drugih postopkih te države članice.
3. V postopkih izvršbe, stečaja ali poravnave v
drugi državi članici imajo zahtevki nosilca ene države članice
enake posebne pravice, kot so v zakonodaji prve države članice
zagotovljeni za zahtevke iste vrste.
4. Postopek za izvajanje tega člena, vključno s
povračilom stroškov, ureja izvedbena uredba ali, kadar je to
potrebno in kot dopolnilni ukrep, sporazumi med državami
članicami.
Člen 85
Pravice nosilcev
1. Če oseba prejema dajatve po zakonodaji ene
države članice za poškodbo, ki je posledica dogodka v drugi državi
članici, vse pravice nosilca, ki je odgovoren za dodelitev dajatve,
proti tretji osebi, ki mora plačati odškodnino za poškodbo, urejajo
naslednja pravila:
(a) kadar nosilec, ki je odgovoren za dodelitev
dajatev, v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja, prevzame pravice,
ki jih ima prejemnik proti tretji osebi, tak prevzem priznavajo vse
države članice;
(b) kadar ima nosilec, odgovoren za dodelitev
dajatev, neposredno pravico proti tretji osebi, to pravico
priznavajo vse države članice.
2. Če oseba prejema dajatve po zakonodaji ene
države članice za poškodbo, ki je posledica dogodka v drugi državi
članici, veljajo za osebo ali za pristojnega nosilca določbe
omenjene zakonodaje o tem, v katerih primerih je civilna
odgovornost delodajalcev ali zaposlenega izključena.
Odstavek 1 se uporablja tudi za vse pravice
nosilca, odgovornega za zagotavljanje dajatev, proti delodajalcem
ali zaposlenim v primerih, v katerih njihova odgovornost ni
izključena.
3. Kadar v skladu s členom 35(3) in/ali členom
41(2) dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi
sklenejo sporazum, s katerim se odpovejo povračilu med nosilci, ki
so v njihovi pristojnosti, ali kadar povračilo ni odvisno od zneska
dejansko dodeljenih dajatev, vse pravice proti tretjim osebam
urejajo naslednja pravila:
(a) kadar nosilec države članice stalnega ali
začasnega prebivališča dodeli dajatve osebi za poškodbo, do katere
je prišlo na njenem ozemlju, ta nosilec v skladu z določbami
zakonodaje, ki jo uporablja, uveljavlja pravico do prevzema pravic
ali do neposrednega ukrepanja proti tretji osebi, ki mora izplačati
odškodnino za poškodbo;
(b) za uporabo točke (a):
(i) velja oseba, ki prejema dajatve, za
zavarovano pri nosilcu v kraju stalnega ali začasnega
prebivališča;
(ii) ta nosilec pa velja za nosilca,
odgovornega za dodeljevanje dajatev;
(c) odstavka 1 in 2 se še naprej uporabljata za
vse dajatve, ki niso zajete v sporazumu o odpovedi povračilom, ali
za povračilo, ki ni odvisno od zneska dejansko zagotovljenih
dajatev.
Člen 86
Dvostranski sporazumi
Glede odnosov med Luksemburgom na eni strani in
Francijo, Nemčijo in Belgijo na drugi strani, sta uporaba in
trajanje obdobja iz člena 65(7) odvisna od sklenitve dvostranskih
sporazumov.
NASLOV VI
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
Člen 87
Prehodne določbe
1. Za obdobje pred datumom začetka uporabe te
uredbe se na njeni podlagi ne pridobijo nobene pravice.
2. Pri ugotavljanju pravic, pridobljenih po tej
uredbi, se upoštevajo vse zavarovalne dobe in, kadar je to
primerno, vse dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja,
dopolnjene po zakonodaji države članice pred datumom začetka
uporabe te uredbe v zadevni državi članici.
3. Ob upoštevanju odstavka 1 se pravica po tej
uredbi pridobi tudi, če se nanaša na zavarovalni primer, ki nastopi
pred datumom začetka njene uporabe v zadevni državi
članici.
4. Dajatev, ki ni bila dodeljena ali ki je
mirovala zaradi državljanstva ali kraja stalnega prebivališča
osebe, se na zahtevo osebe dodeli ali ponovno dodeli z datumom
začetka uporabe te uredbe v državi članici pod pogojem, da zaradi
že prej dodeljenih pravic ni bil izplačan pavšalni
znesek.
5. Pravice osebe, ki ji je bila pokojnina
dodeljena pred datumom začetka uporabe te uredbe v državi članici,
se na zahtevo osebe lahko ponovno pregledajo ob upoštevanju te
uredbe.
6. Če se zahtevek iz odstavkov 4 ali 5 vloži v
dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe v državi članici,
začno pravice, pridobljene po tej uredbi, veljati s tem datumom,
zakonodaja države članice v zvezi z izgubo ali omejitvijo pravic pa
se proti tem osebam ne sme uveljavljati.
7. Če se zahtevek iz odstavka 4 ali 5 vloži po
izteku obdobja dveh let po datumu začetka uporabe te uredbe v
zadevni državi članici, začno pravice, ki niso bile odvzete oziroma
izgubljene ali časovno omejene, veljati z dnem, ko je zahtevek
vložen, ob upoštevanju morebitnih ugodnejših določb po zakonodaji
katere koli države članice.
ˇM1
8. Če zaradi te uredbe za osebo velja
zakonodaja države članice, ki ni določena v skladu z naslovom II
Uredbe (EGS) št. 1408/71, se ta zakonodaja še naprej uporablja, vse
dokler se stanje ne spremeni in v vsakem primeru največ 10 let od
datuma začetka uporabe te uredbe, razen če zadevna oseba zahteva,
da zanjo velja zakonodaja, ki se uporablja po tej uredbi. Zahteva
se predloži v treh mesecih po datumu začetka uporabe te uredbe
pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se uporablja
v skladu s to uredbo, če naj za zadevno osebo zakonodaja te države
članice velja od datuma začetka uporabe te uredbe. Če se zahteva
vloži po navedenem roku, velja sprememba uporabne zakonodaje od
prvega dne naslednjega meseca.
ˇB
9. Člen 55 te uredbe se uporablja samo za
pokojnine, za katere na dan začetka uporabe te uredbe ne velja člen
46c Uredbe (EGS) št. 1408/71.
10. Določbe drugega stavka člena 65(2) in
drugega stavka člena 65(3) se začnejo za Luksemburg uporabljati
najpozneje dve leti po datumu začetka uporabe te uredbe.
ˇM1
10a. Vnosi v Prilogi III za Estonijo, Španijo,
Italijo, Litvo, Madžarsko in Nizozemsko nehajo učinkovati štiri
leta po dnevu začetka uporabe te uredbe.
10b. Seznam iz Priloge III se pregleda
najpozneje 31. oktobra 2014 na podlagi poročila upravne komisije.
Poročilo vsebuje oceno učinka glede pomembnosti, pogostosti, obsega
in stroškov, gledano tako absolutno kot relativno, pri uporabi
določb Priloge III. Poročilo vsebuje tudi morebitne učinke
razveljavitve teh določb za tiste države članice, ki bodo še vedno
navedene v tej prilogi po dnevu, navedenem v odstavku 10a. Glede na
to poročilo se Komisija odloči, ali bo vložila predlog o pregledu
seznama, načeloma z namenom njegove razveljavitve, razen če upravna
komisija v svojem poročilu navede trdne razloge proti
temu.
ˇB
11. Države članice zagotovijo ustrezne
informacije o spremembah pravic in obveznosti, ki jih uvajata ta
uredba in izvedbena uredba.
ˇM3
Člen 87a
Prehodne določbe o uporabi Uredbe
(EU) št. 465/2012
1. Kadar zaradi začetka veljavnosti Uredbe (EU)
št. 465/2012 v skladu z naslovom II te uredbe za osebo velja
zakonodaja druge države članice, ki ni država članica, katere
zakonodaja je za to osebo veljala pred navedenim začetkom
veljavnosti, se za to osebo v prehodnem obdobju, ki traja dokler se
zadevne okoliščine ne spremenijo in v vsakem primeru ne več kot
deset let od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 465/2012,
še naprej uporablja zakonodaja države članice, ki se je uporabljala
pred tem datumom. Ta oseba lahko zahteva, da se za njo preneha
uporabljati prehodno obdobje. Taka zahteva se predloži nosilcu, ki
ga je imenoval pristojni organ države članice stalnega
prebivališča. Za zahteve, predložene do 29. septembra 2012 se
šteje, da začnejo učinkovati 28. junija 2012. Zahteve, predložene
po 29. septembru 2012 začnejo učinkovati na prvi dan v mesecu, ki
sledi njihovi predložitvi.
2. Upravna komisija najpozneje do 29. junija
2014 oceni izvajanje določb iz člena 65a te uredbe in predloži
poročilo o njihovi uporabi. Evropska komisija lahko, če je to
primerno, na podlagi tega poročila predlaga spremembe navedenih
določb.
ˇB
Člen 88
Posodobitev Prilog
Priloge k tej uredbi se periodično
revidirajo.
Člen 89
Izvedbena uredba
Postopek za izvajanje te uredbe se določi v
nadaljnji uredbi.
Člen 90
Razveljavitev
1. Z datumom začetka uporabe te uredbe se
razveljavi Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71.
Vendar pa Uredba (EGS) št. 1408/71 ostane v
veljavi in pravno učinkuje za namene:
(a) Uredbe Sveta (ES) št. 859/2003 z dne 14.
maja 2003 o razširitvi določb Uredbe (EGS) št. 1408/71 in Uredbe
(EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za katere navedene
določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva[6],
dokler se navedena uredba ne razveljavi ali spremeni;
(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1661/85 z dne 13.
junija 1985 o tehničnih prilagoditvah predpisom Skupnosti o
socialni varnosti za delavce migrante v zvezi z Grenlandijo[7],
dokler se navedena uredba ne razveljavi ali spremeni;
(c) Sporazuma o Evropskem gospodarskem
prostoru[8]
in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami
na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem
gibanju oseb[9]
in drugih sporazumov, ki se sklicujejo na Uredbo (EGS) št. 1408/71,
dokler se navedena sporazuma ne spremenita glede na to
uredbo.
2. Sklicevanja na Uredbo (EGS) št. 1408/71 v
Direktivi Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz
dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih
oseb, ki se gibljejo v Skupnosti,[10]
pomeni sklicevanje na to uredbo.
Člen 91
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi
v Uradnem listu Evropske
unije.
Uporablja se od datuma začetka veljavnosti
izvedbene uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se
neposredno uporablja v vseh državah članicah.