www.davkoplacevalci.com

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=ProgId content=Word.Document>
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11">
<meta name=Originator content="Microsoft Word 11">
<link rel=File-List
href="DDPO%20(verodostojne%20listine,%20solidarnostne%20pomoči,%20amortizacija%20novo%20nabavljenih%20nepremičnin)%20-%2014.12.2005%20(I%20Up%20672-2002)_datoteke/filelist.xml">
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>
<o:SmartTagType namespaceuri="urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags"
 name="metricconverter"/>

<style>

</style>

</head>

Iz
poglavja:

SODNA
PRAKSA/Davek od dohodkov pravnih oseb

</div>

REPUBLIKA SLOVENIJA

VRHOVNO SODIŠČE

Sodba VS, številka: I Up 672/2002

Datum: 14.12.2005

VERODOSTOJNE LISTINE, SOLIDARNOSTNE POMOČI,
AMORTIZACIJA NOVO NABAVLJENIH NEPREMIČNIN

Predmet
spora:

Z izpodbijano sodbo je prvostopno
sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 5.4.2000,
s katero je ta delno ugodila pritožbi tožeče stranke in v odločbi Davčnega
urada M. z dne 19.7.1999, točko I/1 delno odpravila za znesek 315.920,50 SIT in
pripadajoče zamudne obresti, posledično odpravila točko I/2 za ustrezen del
zamudnih obresti, točko I/3 odpravila v celoti ter v odpravljenem delu zadevo
vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek in odločanje, v preostalem delu
pa je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. S prvostopno odločbo je prvostopni
organ na podlagi inšpeciranja davčnega poslovanja
tožeče stranke za leto 1997 tožeči stranki naložil plačilo davka od dobička s
pripadajočimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do 20.5.1999 ter
pripadajoče zamudne obresti od 21.5.1999 do plačila obveznosti (I/1); plačilo
zamudnih obresti od neplačanih akontacij davka od dobička za leto 1998
obračunane od prvega dne zamude do 20.5.1999 in plačilo pripadajočih zamudnih
obresti, ki se obračunajo od 21.5.1999 do dneva plačila obveznosti (točka I/2);
plačilo davka od osebnih prejemkov in znesek pripadajočih zamudnih obresti od
prvega dne zamude do 20.5.1999 ter plačilo pripadajočih zamudnih obresti, ki se
obračunavajo od dne 21.5.1999 do dneva plačila obveznosti (točka I/3); plačilo
davka od osebnih prejemkov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki so obračunane
od prvega dne zamude za plačilo davčnih obveznosti do 20.5.1999 ter plačilo
pripadajočih zamudnih obresti, ki se obračunavajo od dne 21.5.1999 do dneva
plačila obveznosti (točka I/4); določil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži
izvršitve ter da mora tožeča stranka obveznosti iz odločbe izpolniti v 30 dneh
od prejema te odločbe, sicer bodo obveznosti prisilno izterjane (II. točka
izreka prvostopne odločbe).

Sodišče prve stopnje je pritrdilo
odločitvi in razlogom, ki jih je v obravnavanem primeru za svojo odločitev v
izpodbijani odločbi navedla tožena stranka, ter se je nanje v izogib ponavljanju izrecno sklicevalo (2. odstavek 67.
člena ZUS). Pritrdilo je stališču upravnih organov, da je tožeča stranka od na
novo nabavljenih gradbenih objektov, kupljenih na podlagi pogodbe z dne
1.9.1997, obračunala amortizacijo od nepravilnih osnov, kar je imelo za
posledico previsoko izkazan strošek amortizacije, previsoko izkazane
revalorizacije amortizacije in premalo izkazan revalorizacijski presežek. Takšen
obračun amortizacije je tudi po stališču prvostopnega sodišča v nasprotju s
Slovenskim računovodskim standardom (SRS) 1.3 ter 11., <st1:metricconverter
ProductID="15. in" w:st="on">15. in</st1:metricconverter> 17. členom Zakona o
davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO, Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96
in 34/96). Prvostopno sodišče je soglašalo tudi s tem, da davčne osnove za
odmero davka od dobička pravnih oseb ni mogoče zniževati za stroške, ki jih je
tožeča stranka izplačala družbam G. d.o.o., M. in L. Ltd
L., ker za dokaz potrebnosti teh stroškov tožeča stranka ni predložila verodstojnih knjigovodskih listin. Pri tem se je prvostopno
sodišče sklicevalo na SRS 21, 21.12., 21.5, 21.9. Soglašalo je tudi s stališčem
upravnih organov, da prejemki, ki so jih prejeli delavci, zaposleni pri tožeči
stranki, v decembru 1997 niso solidarnostna pomoč in da se zato vštevajo v
osnovo za davek od osebnih prejemkov. Pri tem se je sklicevalo na določbo 1.
alineje 16. člena Zakona o dohodnini (ZDoh, Uradni
list RS, št. 71/93, 2/94-popr., 2/95, 7/95, 14/96,
18/96, 44/96 in 68/96). Na odločitev o stvari tudi po presoji prvostopnega
sodišča ne morejo vplivati naknadno poslani kriteriji, ki naj bi jih sprejel
sindikat, saj je predsednik sindikata izjavil, da je bilo izplačilo spornih
prejemkov delavcem namenjeno preprečevanju socialnih nemirov. Pojasnilo je
tudi, da glede na določbo 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka trpi svoje
stroške postopka, saj je v tem postopku sodišče presojalo le zakonitost
izpodbijanega akta, čeprav je bila tožba prvotno vložena zaradi molka tožene
stranke, kasneje pa razširjena še na izdani akt.

Zoper prvostopno sodbo se tožeča
stranka pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe
materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Bistvene kršitve pravil postopka so podane zato, ker tožena stranka ni
popravila navedbe prvostopne odločbe, o pritožbi zoper katero je odločala.
Pravilna prvostopna odločba namreč nosi številko ... in ne ... Tako je tožena
stranka odločala o pritožbi zoper neobstoječo odločbo, enako je ravnalo tudi
prvostopno sodišče, ko je odločalo o zakonitosti odločbe tožene stranke, ki se
nanaša na neobstoječo odločbo prvostopnega organa. Tožeča stranka tudi ni
prejela odgovora na tožbo, ki ga je podala tožena stranka in se tako ni mogla
izjasniti o stališčih tožene stranke v odgovoru na tožbo. Glede kršitev uporabe
materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se
sklicuje na svojo tožbo. Dodaja še, da strokovni standardi omogočajo
amortiziranje osnovnega sredstva v času njegove življenjske dobe. Pri tem ni
bistveno, ali se je lastništvo nepremičnine spremenilo, ali pa je ostalo ves
čas pri istem lastniku. Če bo obveljala odločitev upravnih organov in sodišča
prve stopnje, bo nepremičnina kljub poteku življenjske dobe ostala neamortizirana.
Glede davčno nepriznanih stroškov storitev se ne strinja s stališčem
prvostopnega sodišča, da v obravnavanem primeru nevtralna strokovna oseba ne
more jasno spoznati posamezne vrste in obsega poslovanja. Iz pisnega poročila
in izpovedi prič S.Š. in J.B. je razvidno, da je slednji predvsem vzpostavljal
kontakt z ustreznimi državnimi in drugimi inštitucijami. Dejanski rezultati so
se pričeli kazati v naslednjih letih. O postopkih lobiranja torej ni mogoče
pisati dnevnih oziroma mesečnih poročil, zato je treba navedene stroške
priznati in za njih zmanjšati osnovo za plačilo davka. Glede pogodbe z M. sta
S.Š. in B.K. jasno izpovedala, da je bil cilj sofinanciranja zastopstva za
pridobivanje poslov v tujini. Kljub prizadevanjem gospoda K. posli niso bili
sklenjeni, kar pa še ne pomeni, da ni šlo za opravljanje storitev za tožečo
stranko. To je najmanj za posredovanje, zato so bili stroški upravičeni. Glede
stroškov v zvezi s sodelovanjem z L. je nerazumljiva trditev sodišča, da pri
mesečnem plačilu dogovorjene provizije ni bilo vsebovanega opisa konkretno
opravljenega dela. Konkretno opravljeno delo je prav plačilo provizije, ki je
bila pogojena zaradi zagotavljanja kontinuirane dobave materiala. Material je
bil pravočasno dobavljen, kar je dejstvo, saj je proizvodnja nemoteno potekala
in je tožeča stranka v celoti izpolnila mesečni in letni plan proizvodnje.
Solidarnostne pomoči delavcev so bile izplačane v skladu s predlogom sindikata
in Osnov in kriterijev za dodelitev solidarnostne pomoči. Res je imelo učinek
tudi na splošno vzdušje zaposlenih v podjetju, ni pa mogoče sprejeti
poenostavljene trditve presednika sindikata, da je v
tem primeru šlo le za preprečevanje socialnih nemirov. Zato predlaga, da
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, s sklepom sodbo sodišča prve stopnje
razveljavi ter mu zadevo vrne v novo sojenje.

Tožena stranka in zastopnik javnega
interesa na pritožbo nista odgovorila.

IZREK SODBE
IN OBRAZLOŽITEV

Pritožba je delno utemeljena iz
naslednjih razlogov:

Med upravnim sporom je Ustavno
sodišče Republike Slovenije sprejelo odločbo, št. U-I-356/02-14 z dne 23.9.2004
(Uradni list RS, št. 109/04). Z njo je odločilo, da; 1. je bil ZdavP v neskladju z Ustavo Republike Slovenije iz razlogov
obrazložitve navedene odločbe; 2. da v zadevah iz 406. člena ZDavP začnejo zamudne obresti teči z dnem izvršljivosti
davčne odločbe.

Ustavno sodišče je določilo način
izvršitve navedene odločbe (2. točka izreka odločbe). V 11. točki obrazložitve
navedene odločbe je pojasnilo, da je treba na tej podlagi odpraviti posledice
neustavne določbe ZDavP v postopkih, ki do
uveljavitve ZDavP-1 še niso bili pravnomočno končani,
saj se te zadeve na podlagi 406. člena ZDavP-1
končajo po določbah ZDavP. V takih primerih davčnega
zavezanca ne bremenijo posledice zamude v obliki zamudnih obresti za tisti čas,
ko njegova davčna obveznost sploh še ni bila ugotovljena (nedvomno bi bilo
lahko za tisti čas predpisano ohranjenje realne
vrednosti (obveznosti), temveč ga bodo bremenile šele z dnem izvršljivosti
odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za
prostovoljno izpolnitev obveznosti (4. odstavek 15.a
člena ZDavP). Ker so bile v obravnavanem primeru
tožeči stranki obračunane zamudne obresti v nasprotju z navedeno odločbo
Ustavnega sodišča Republike Slovenije, je bilo v tem primeru materialno pravo
napačno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče, saj postopek v tej zadevi še
ni pravnomočno končan, na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi
tožeče stranke ugodilo in spremenilo prvostopno sodbo tako, da je tožbi ugodilo
v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, in izpodbijano odločbo tožene stranke
na podlagi 4. točke 1.odstavka 60. člena ZUS
odpravilo v delu, ki se nanaša za zamudne obresti, ter v tem delu zadevo vrnilo
toženi stranki v nov postopek, v katerem naj pri odločanju upošteva tudi
navedeno odločbo ustavnega sodišča.

Glede preostalih pritožbenih navedb
pa pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo
odločitev v obravnavanem primeru navedlo prvostopno sodišče v izpodbijani
sodbi. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja:

Res je, da je tožena stranka v
izpodbijani odločbi navedla napačno številko odločbe prvostopnega organa,
vendar po presoji pritožbenega sodišča ta napaka ni takšna, da bi bilo treba zaradi
navedenega odločbo tožene stranke v celoti odpraviti. Tožena stranka bo to
pomanjkljivost popravila z popravnim sklepom, tožeča stranka pa povsem jasno
tudi sama zatrjuje, da je izpodbijana odločba tožene stranke, izdana v zvezi z
odločbo prvostopnega davčnega organa, torej ni dvoma o tem, o pritožbi zoper
katero odločbo so tožena stranka in posledično tudi prvostopno sodišče in sedaj
pritožbeno sodišče odločali.

Po presoji pritožbenega sodišča tudi
ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bila bistvena kršitev pravil postopka
storjena s tem, ko tožeči stranki ni bil vročen odgovor na tožbo tožene
stranke. Glede na to, da je odgovor na tožbo, ki ga je vložila tožena stranka,
le v tem, da vztraja pri pravilnosti in zakonitosti svoje odločbe in prvostopnemu
sodišču predlaga, da zato tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in kot
pravilno in zakonito potrdi izpodbijano odločbo tožene stranke, nevročitev tega odgovora na tožbo ne pomeni bistvene
kršitve določb postopka v upravnem sporu. V njem namreč tožena stranka ni
navedla nobenih dodatnih razlogov za zavrnitev tožbe, ker se je sklicevala le
na svojo izpodbijano odločbo, ki pa jo je tožeča stranka prejela.

Pritožbeno sodišče kot nedopusten
zavrača pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta
razlog se lahko s pritožbo v upravnem sporu uveljavlja le, če bi dejansko
stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo (5. odstavek 72. člena ZUS), česar
pa v obravnavanem primeru prvostopno sodišče ni storilo, temveč je svojo
odločitev v celoti oprlo na dejansko stanje, ki ga je po njegovem mnenju
pravilno in popolno ugotovil prvostopni upravni organ.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni
ugovori, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava. Prvostopno
sodišče in pred njim upravna organa nista zavrnila upoštevanja stroškov, ki jih
je uveljavljala tožeča stranka v zvezi s pogodbami z družbami G., M. in L.
zato, ker bi dvomila v opravljene storitve, temveč zato, ker tožeča stranka o
tem, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene, ni predložila
verodostojnih knjigovodskih listin. Da bi jih predložila, ne zatrjuje niti v
pritožbi, temveč poskuša nadomestiti zahtevano predložitev verodostojnih listin
z izjavami prič, ki so bile zaslišane pri prvostopnem upravnem organu po
vložitvi pritožbe oziroma z opisovanjem opravil, ki naj bi jih te družbe za
tožečo stranko opravile, kar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more
nadomestiti pomanjkljivosti knjigovodske dokumentacije, ki jo je treba po SRS
predložiti za vsak poslovni dogodek.

Pritožbeno sodišče kot neutemeljen
zavrača tudi pritožbeni ugovor glede davčno nepriznanega odhodka zatrjevanih
solidarnostnih pomoči. Po podatkih izpodbijane sodbe in odločb upravnih organov
ne gre za namene, ki so določeni v kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih
materialov in livarn ter za kovinsko in elektro
industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96 - 68. člen). Za obravnavo
izplačanih sredstev po 27. členu Podjetniške kolektivne pogodbe pa niso bili
izpolnjeni predpisani pogoji, saj so bila ta sredstva v enakem znesku izplačana
vsem zaposlenim, razen tistim, ki delajo po individualni pogodi. Kriteriji, ki
naj bi jih izdelal sindikat, so bili predloženi naknadno, pa še ti ne
opredeljujejo spornih izplačil kot solidarnostne pomoči. Glede na vse ostalo
tudi izjava predsednika sindikata, da je šlo za preprečevanje socialnih
nemirov, ne vzbuja dvoma pritožbenemu sodišču.

Neutemeljena je tudi pritožbena
navedba glede amortizacije novo nabavljenih nepremičnin. Po določbi 15. člena
ZDDPO se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev kot odhodek prizna v
obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode
enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih
stopenj, predpisanih z ZDDPO. Začetek in prenehanje obračunavanja amortizacije
pa določa SRS v točkah 1.9 do 1.15, metode amortiziranja pa SRS 13. Glede na določe SRS in ZDDPO bi morala torej tožeča stranka kot
nabavno vrednost kupljenih nepremičnin izkazati nabavno vrednost po
kupoprodajni pogodbi, ki jo je sklenila s prodajalcem, in je ne bi smela
povečevati za popravek vrednosti, ki je posledica obračunavanja amortizacije,
saj ob nabavi amortizacije še ni mogla obračunati.

Glede na navedeno je pritožbeno
sodišče na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljene zavrnilo pritožbene navedbe,
razen v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, in v tem delu potrdilo
izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča

Področje: ZDDPO

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV

VERODOSTOJNE LISTINE, SOLIDARNOSTNE POMOČI, AMORTIZACIJA NOVO NABAVLJENIH NEPREMIČNIN (10.05.2006)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE