Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe sodišč/Davčni
postopek/Vrhovno sodišče/ …
REPUBLIKA
SLOVENIJA
VRHOVNO
SODIŠČE
Sodba
VS, številka: IV Ips 46/2018
Datum:
19.02.2019
VLOŽITEV DAVČNE
NAPOVEDI NA PODLAGI SAMOPRIJAVE – Začetek postopka o prekršku –
Predložitev napovedi na podlagi samoprijave pred vročitvijo
plačilnega naloga
JEDRO:
Iz predstavljene zakonske
ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev
davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za
prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka
postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena
ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi
prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca,
državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil
ali samoupravne lokalne skupnosti.
IZREK:
Zahteva za varstvo zakonitosti
se zavrne.
Predmet spora:
A.
1. Prekrškovni organ Finančna
uprava Republike Slovenije je storilko prekrška z uvodoma navedenim
plačilnim nalogom spoznal za odgovorno storitve prekrška po 1.
točki prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2). Izrekel ji je globo v višini 800,00 EUR.
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 1440/2017 z dne 16. 8.
2018 storilkino zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče je odločilo, da je storilka prekrška dolžna plačati sodno
takso.
2. Zoper navedeno pravnomočno
sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec
Hinko Jenull, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve 399. člena
v zvezi s 55. členom ZDavP-2, na način iz 5. točke 165. člena
Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in kršitve drugega
odstavka 167. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena in
tretjim odstavkom 59. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve trdi, da
je storilka prekrška davčni obračun predložila dne 1. 6. 2017,
plačilni nalog pa ji je bil vročen dne 2. 6.2017. Storilka je s tem
izpolnila vse zakonske pogoje za samoprijavo iz 55. člena ZDavP-2,
do njenega sankcioniranja pa je prišlo zaradi očitnega spregleda
samoprijave s strani prekrškovnega organa in sodišča. Poleg tega
uveljavlja še, da je sodišče kršilo določbo drugega odstavka 167.
člena ZP-1, ker se ni opredelilo do bistvene navedbe v zahtevi za
sodno varstvo, ki je bila podkrepljena z ustreznim dokazom, to je,
da je storilka prekrška davčni obračun predložila že 1. 6. 2017.
Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno sodbo
razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje.
3. Vrhovno sodišče je zahtevo za
varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o
kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1
poslalo storilki prekrška, ki pa se o njej ni izjavila.
B.
4. Bistvo vložene zahteve za
varstvo zakonitosti je v trditvi, da prekrškovni organ in sodišče v
konkretni zadevi nista upoštevala zakonskih določb v zvezi z
izključitvijo kaznivosti zaradi samoprijave. Vložnik zahteve trdi,
da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za
samoprijavo, saj je storilka prekrška davčni obračun predložila že
pred vročitvijo plačilnega naloga, s katerim je bila spoznana za
odgovorno, da v zakonskem roku, ki se je iztekel dne 31. 3. 2017,
ni predložila obračuna akontacije dohodnine in dohodnine iz dohodka
iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016.
5. Iz podatkov prekrškovnega
spisa je razvidno, da je prekrškovni organ storilki prekrška izdal
izpodbijani plačilni nalog dne 16. 5. 2017. Istega dne je
prekrškovni organ napravil tudi uradni zaznamek o zapisu kršitve,
iz katerega je, enako kot iz plačilnega naloga, razvidno, da
storilka prekrška, do izteka zakonskega roka ni predložila obračuna
akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Iz
sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila storilki
prekrška poskušana vročitev plačilnega naloga dne 18. 5. 2017, ki
se ni dala opraviti, zato je bila obveščena, da lahko v roku 15
dni, ki začne teči od dne 19. 5. 2017 priporočeno pošiljko prevzame
na pošti. Ker storilka prekrška pošiljke v tem roku ni prevzela, ji
je bil plačilni nalog dne 5. 6. 2017, v skladu z določbami zakona o
splošnem upravnem postopku, vročen na način, da je bila poštna
pošiljka vložena v njen poštni predalčnik. Iz obračuna akontacije
dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (list. št. od 5 do
7 spisa) je razvidno, da je storilka prekrška dne 1. 6. 2017 ob
22:25:34 uri vložila davčni obračun, ki je bil označen kot
samoprijava.
6. V skladu z določbo prvega
odstavka 55. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec najpozneje do
začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne
odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega
postopka predloži davčni obračun oziroma popravljen davčni obračun.
V skladu z določbo 399. člena ZDavP-2 se za prekršek ne kaznujejo
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter
posameznik, če predložijo davčni obračun v skladu s 53., 54., 55.
in 57. členom tega zakona.
7. Iz predstavljene zakonske
ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev
davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za
prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka
postopka o prekršku.[1]
V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o
prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v
okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z
vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali
državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne
skupnosti. Pogoj za začetek prekrškovnega postopka po uradni
dolžnosti je, da je dejanje prekrškovnega organa tako
individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in
konkretno dejanje. Dejanje, s katerim se začne hitri postopek o
prekršku, je lahko le dejanje uradne osebe, ki je zanj v
prekrškovnem organu pooblaščena. To dejanje prekrškovnega organa
mora biti neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi
prekrška.[2]
8. V konkretnem primeru je bil
prekrškovni postopek zoper storilko prekrška brez dvoma začet že
dne 16. 5. 2017, ko je prekrškovni organ napravil uradni zaznamek o
zapisu kršitve in izdal izpodbijani plačilni nalog. Okoliščina, da
je storilka prekrška samoprijavo vložila dne 1. 6. 2017, torej po
začetku prekrškovnega postopka, vendar še pred vročitvijo
plačilnega naloga, ne more vplivati na izključitev njene kaznivosti
za očitani prekršek. Kot že rečeno, je eden izmed temeljnih pogojev
za upoštevanje samoprijave v davčnem postopku, da storilec prekrška
samoprijavo opravi pred začetkom prekrškovnega postopka. V
konkretnem primeru pa je storilka prekrška samoprijavo vložila že
potem, ko je zoper njo tekel prekrškovni postopek.
IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV
C.
9. Vrhovno sodišče je ugotovilo,
da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljanje kršitve zakona
niso podane, zato jo je v skladu z določbo 425. člena ZKP, v zvezi
z določbo 171. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
Področje: Davčni
postopek