Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe sodišč/Davčni postopek/Vrhovno
sodišče/…
REPUBLIKA SLOVENIJA
VRHOVNO SODIŠČE
Sodba VS, številka: X Ips
169/2008
Datum: 08.07.2010
VRAČILO PREVEČ
PLAČANEGA DAVKA PO SISTEMU SAMOOBDAVČITVE TER ZAMUDNE OBRESTI
JEDRO:
Prvostopni
organ v skladu s 95. členom ZDavP tudi v primeru, ko je bil davek plačan na
podlagi davčnega obračuna, pride v zamudo po 30 dneh od dneva vročitve in od
tedaj dalje do vračila davka je dolžan zavezancu obračunati in plačati zamudne
obresti.
IZREK:
I.
Revizija se zavrne.
II.
Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
Predmet spora:
1.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63.
člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta)
zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 6. 2006, s katero je tožena stranka
zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada B. z dne 3. 11.
2003. Z izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ odločil, da je
revident upravičen do vračila davka na dodano vrednost - DDV, ki ga je
neupravičeno obračunal, v znesku 2.261.000,00 SIT.
2.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je davčni organ
dolžan vrniti preveč plačani znesek davka v roku 30 dni od vročitve odločbe
oziroma od vložitve zahtevka za vračilo po davčnem obračunu, zato je prvostopni
organ pravilno obračunal zamudne obresti od 5. 12. 2003 dalje.
3.
Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo, v kateri se sklicuje na
vse revizijske razloge po 85. členu ZUS-1. Revident je zahteval vračilo preveč
plačanega davka, ki ga je napačno obračunal, že dne 24. 5. 2000, vendar je
davčni urad njegov zahtevek zavrnil. Potem, ko je Upravno sodišče v sodbi U
435/2001 z dne 8. 11. 2002 zavrnilo zahtevek tožnikovega sopogodbenika na
vračilo vstopnega DDV iz razloga, ker je bil DDV obračunan neupravičeno, je
revident v letu 2003 ponovno zahteval vračilo napačno obračunanega davka.
4.
Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.
IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV
5.
Revizija ni utemeljena.
6.
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po
vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba
sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega
vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve
stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po
ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno
vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne
prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne
varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina
zadeve. Glede na sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu mora
revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in
pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo
pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje
rešilo nezakonito.
7.
V obravnavani zadevi je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83.
člena ZUS-1. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali
davčnemu zavezancu poleg vračila preveč plačanega davka po sistemu
samoobdavčitve pripadajo tudi po uradni dolžnosti zakonite zamudne obresti od
zneska preveč plačanega davka. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za pomembno
pravno vprašanje, če je njegova rešitev pomembna za enotno uporabo prava glede
priznavanja zamudnih obresti v primerih vračil davka, ki je bil neupravičeno
plačan v sistemu samoobdavčitve, Vrhovno sodišče pa o tem vprašanju še ni
zavzelo stališča.
8.
V obravnavani zadevi je sporno, ali revidentu, ki je sam neupravičeno obračunal
in plačal davek, ob vračilu davka v skladu s 95. členom Zakona o davčnem
postopku - ZDavP pripadajo tudi zamudne obresti.
9.
V prvem odstavku 95. člena ZDavP je določeno, da se davčnemu zavezancu ali komu
drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov plačal več,
kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi ali po davčnem obračunu,
preveč plačani znesek vrne v 30 dneh od vročitve odločbe oziroma od vložitve
zahtevka za vračilo po davčnem obračunu, če z zakonom ni drugače določeno.
Odločba davčnega organa, da se revidentu, ki je napačno obračunal DDV od
darilne pogodbe, ki spada v oproščen promet, v znesku 2.261.000,00 SIT, je tako
pravilna.
10.
Pravilno je tudi stališče davčnega organa glede zamudnih obresti. V obravnavani
zadevi revidentu davek ni bil vrnjen na podlagi zahtevka po davčnem obračunu,
kot to zmotno zatrjuje, temveč na podlagi odločbe, izdane v inšpekcijskem
postopku. V obravnavani zadevi se revident ne more sklicevati na to, da je
zahtevek vložil že v letu 2000, saj zoper tedanjo drugostopno zavrnilno odločbo
ni vložil pravnih sredstev (tožbe v upravnem sporu), zato je bil postopek
končan in je zavrnilna odločba postala pravnomočna. Revidentovo sklicevanje, da
tožbe ni vložil, ker je njegov sopogodbenik vodil sodni postopek, na to ne
vpliva. V obravnavani zadevi se je postopek začel z zahtevkom za vračilo davka
z dne 22. 8. 2003, sledil je inšpekcijski postopek, v katerem je bila izdana
izpodbijana odločba o vračilu, prvostopni organ pa je z vračilom prišel v
zamudo po 30 dneh od vročitve prvostopne odločbe, to je 5. 12. 2003, in tako so bile obresti revidentu tudi obračunane. Glede na navedeno je prvostopna odločba
pravilna in zakonita.
11.
Revidentovo stališče, da na podlagi tretjega odstavka 95. člena ZDavP zavezancu
pripadajo zamudne obresti v vsakem primeru preplačila davka, je zmotno. V
tretjem odstavku 95. člena ZDavP je določeno, da davčni organ po uradni
dolžnosti vrne preveč plačani davek, če znesek presega 1.000 tolarjev. Preveč
plačani davek do zneska 1.000 tolarjev se vrne na zahtevo davčnega zavezanca v
roku 30 dni od vložitve zahteve. Če davčni zavezanec tega ne zahteva, se mu
preveč plačani davek s pripadajočimi obrestmi šteje v naslednja plačila, ali v
plačila druge vrste davkov. Po presoji Vrhovnega sodišča mora biti za uporabo
te določbe najprej izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 95. člena ZDavP, torej,
da je davčni zavezanec plačal več, kot je dolžan po pravnomočni odločbi ali
davčnem obračunu. Glede na navedeno mora torej najprej obstajati pravnomočna
odločba oziroma davčni obračun, s katero je ugotovljena oziroma v katerem je
obračunana nižja davčna obveznost, kot pa je bila plačana. Šele potem pride v
poštev določba tretjega odstavka 95. člena ZDavP, ki določa posledice za
primer, ko vračilo davka, za katerega so podani pogoji po prvem odstavku 95.
člena ZDavP, ni izvedeno. Glede na navedeno je revidentovo zatrjevanje, da mu
pripadajo zamudne obresti po uradni dolžnosti že od poteka 30 dni od vložitve
zahteve dalje, neutemeljeno.
12.
Glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi kršitve
postopka izdaje upravnega akta, zato se Vrhovno sodišče glede tovrstnih
zatrjevanih kršitev ne opredeljuje.
13.
Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja revident, niti
razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče
revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
14.
Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi prvega odstavka
165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1
sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.
Področje: Davčni postopek,
DDV