Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Dohodnina/ZDoh/ …
ZAKON O DOHODNINI
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZDoh-2/
Uradni list RS, št.:
·
13/11-UPB7 (28.02.2011),
·
24/12-ZDoh-2I (30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
·
30/12-ZDoh-2J (26.04.2012; veljavnost od 27.04.2012; uporaba od
27.04.2012),
·
75/12-ZDoh-2K (05.10.2012; veljavnost od 06.10.2012; uporaba od
06.10.2012),
·
40/12-ZUJF (30.05.2012; veljavnost od 31.05.2012; uporaba delno od
01.01.2013),
·
94/12-ZDoh-2L (10.12.2012; veljavnost od 11.12.2012; uporaba od
01.01.2013),
·
96/13-ZDoh-2M (22.11.2013; veljavnost od 23.11.2013; uporaba od
01.01.2014),
·
29/14-Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-175/11-12
(25.04.2014),
·
23/15-ZDoh-2O (03.04.2015; veljavnost od 04.04.2015; uporaba od
01.01.2014),
·
50/14-ZDoh-2N (04.07.2014; veljavnost od 05.07.2014; uporaba od
01.01.2015),
·
55/15-ZDoh-2P (24.07.2015; veljavnost od 25.07.2015; uporaba od
25.07.2015),
·
102/15-ZUJF-E (24.12.2015; veljavnost od 25.12.2015; uporaba od
01.01.2016),
·
63/16-ZDoh-2R (07.10.2016; veljavnost od 08.10.2016; uporaba od
01.01.2017),
·
69/17-ZDoh-2S (08.12.2017; veljavnost od 09.12.2017; uporaba od
01.01.2018),
·
21/19-ZDoh-2T (04.04.2019; veljavnost od 19.04.2019; uporaba od
01.01.2019),
·
28/19-ZDoh-2U (03.05.2019; veljavnost od 04.05.2019; uporaba od
01.01.2019),
·
66/19-ZDoh-2V (05.11.2019; veljavnost od 06.11.2019; uporaba od
01.01.2020),
·
152/20-ZZUOOP (23.10.2020; veljavnost od 24.10.2020; uporaba od
24.10.2020),
·
203/20-ZIUPOPDVE (30.12.2020; veljavnost od 31.12.2020; uporaba od
31.12.2020),
·
15/21-ZDUOP (04.02.2021; veljavnost od 05.02.2021; uporaba od
05.02.2021),
·
206/21-ZDUPŠOP (29.12.2021; veljavnost od 30.12.2021; uporaba od
30.12.2021),
·
39/22-ZDoh-2Z (21.03.2022; veljavnost od 22.03.2022; uporaba od
01.01.2022),
·
158/22-ZDoh-2AA (19.12.2022; veljavnost od 20.12.2022; uporaba od
01.01.2023).
Datum veljavnosti NUPB: od 20.12.2022
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2023 naprej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja
dohodnine.
(2) Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.
2. člen
(uporaba zakona)
Dohodnina se ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1.
januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
3. člen
(pripadnost dohodnine)
Dohodnina je prihodek državnega proračuna, če ni z zakonom drugače
določeno.
II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
4. člen
(zavezanec za dohodnino)
Zavezanec in zavezanka za dohodnino (v nadaljnjem besedilu:
zavezanec) je fizična oseba.
5. člen
(obseg davčne obveznosti)
(1) Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je
zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh
dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
(2) Nerezident in nerezidentka (v nadaljnjem besedilu: nerezident)
je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Sloveniji.
1. Rezidenstvo
6. člen
(rezident)
Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu,
če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem
predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije
ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji
ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni
organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim
statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega
javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali
tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji
Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije
pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije
pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega
statusa;
b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu
lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti
takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski
centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem
investicijskem skladu, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne
opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in
prebiva s to osebo;
4. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali
tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije
poslanca v Evropskem parlamentu;
5. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in
ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
6. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno
več kot 183 dni.
7. člen
(nerezident)
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če
izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom
v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni
misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali
vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni
slovenski državljan;
2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar,
strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski
državljan;
3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji
tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega
statusa in ni slovenski državljan;
b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni
diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja
država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike
Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski
centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj
strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega
kadra,
b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v
Slovenijo,
c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in
d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih
davčnih letih;
5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija
ali zdravljenja.
(2) Ne glede na 6. člen tega zakona se zavezanec šteje za
nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem
zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje
samo za rezidenta druge države pogodbenice.
(3) O izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena
odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno
potrdilo.
2. Vir dohodka
8. člen
(splošno o virih dohodka)
Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli od določb tega
poglavja mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji.
9. člen
(vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja storitev)
Dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev imata vir
v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v
Sloveniji.
10. člen
(vir dohodka, če je dohodek izplačal rezident ali poslovna enota
nerezidenta v Sloveniji)
(1) Dohodki imajo vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji
je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota
nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb, in sicer:
1. dohodek iz zaposlitve in iz opravljanja storitev, če se v skladu
s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove
rezidenta ali poslovne enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj
Slovenije ali bi bil odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna
enota nerezidenta bil zavezanec oziroma ne bi bil oproščen
dohodnine ali davka od dohodkov pravnih oseb;
2. dohodek, izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, članom
nadzornih svetov, članom upravnih odborov ali drugim osebam, ki
opravljajo podobno funkcijo, iz dobička;
3. pokojnine in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in
invalidskega zavarovanja;
4. dividende;
5. obresti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice in dohodek iz
oddajanja premoženja v najem, razen če je dohodek izplačala
poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno
postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti
izven Slovenije;
6. vsak drug dohodek, za katerega ni mogoče določiti vira po 9.,
11. do 14. členu ali po drugih določbah tega člena, razen če je
dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s
tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki
pripada poslovni enoti izven Slovenije.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta po tem zakonu se šteje poslovna
enota nerezidenta, določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.
11. člen
(vir dohodka iz opravljanja dejavnosti)
(1) Dohodek, ki ga pridobi rezident z opravljanjem dejavnosti, ima
vir v Sloveniji, razen dohodka, ki ga pridobi z opravljanjem
dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.
(2) Dohodek, ki ga pridobi nerezident z opravljanjem dejavnosti v
ali preko poslovne enote v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
(3) Šteje se, da je dohodek od premičnin, ki so del poslovnega
premoženja poslovne enote, vključno z dohodkom od odtujitve te
poslovne enote, pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali preko
poslovne enote.
12. člen
(vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in
gozdarske dejavnosti)
(1) Dohodek od nepremičnine in pravic na nepremičnini, vključno z
dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji,
ima vir v Sloveniji.
(2) Dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine iz prvega
odstavka tega člena je tudi dobiček iz odsvojitve lastniških
deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi,
zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50 %
vrednosti je kadarkoli v obdobju 365 dni pred odsvojitvijo izhajalo
neposredno ali posredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah,
ki so v Sloveniji.
(3) Dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na
zemljiščih in v čebeljih panjih, ki so v Sloveniji, ima vir v
Sloveniji.
13. člen
(vir dohodka od vrednostnih papirjev in lastniških
deležev)
Dohodki od:
1. vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih
izdajo:
a) Republika Slovenija, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne
skupnosti,
b) gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji in
2. lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v
gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki
so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z
dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v
Sloveniji.
14. člen
(vir dohodka iz investicijskih skladov)
Dohodki
iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz kapitala,
doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov ali delnic, imajo
vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan oziroma
ustanovljen v Sloveniji.
III. PREDMET OBDAVČITVE
15. člen
(predmet obdavčitve)
(1) Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili
pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako
koledarskemu letu.
(2) Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
(3) Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma
prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet.
(4) Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive
tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.
(5) Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem
je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je
dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače
dan na razpolago fizični osebi.
16. člen
(splošna pravila)
(1) V primeru transakcij in izplačil dohodkov med povezanimi
osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo
primerljive tržne cene.
(2) Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli
oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega
člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali
njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali
njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre
ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi
partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani
istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v
istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo,
kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v
višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki
glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi.
Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti
vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti
katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
(4) Za zakonca po tem zakonu se šteje oseba, ki živi z zavezancem v
zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s
katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
enake pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu:
zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost
nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in
oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je
življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva,
ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski
skupnosti.
(5) Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje, da
je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla,
razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos
premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo
osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6) Pridobljeni dohodek in nastali stroški v tuji valuti se
preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije.
Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve dohodka
oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(7) Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 37. člena, iz
39. člena ter iz petega odstavka 97. člena tega zakona se šteje
zakonec zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali
otrok zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji
zavezanca. Za družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi
partner v istospolni skupnosti in otrok partnerja v istospolni
skupnosti.
(8) Učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas po
tem zakonu je oseba, katere primarna dejavnost je osnovnošolsko ali
srednješolsko izobraževanje ali študij po študijskem programu za
pridobitev izobrazbe, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno,
srednje in visoko šolstvo.
(9) Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega
odtegljaja, če:
1. v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek,
obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega
odtegljaja od tega dohodka in
2. ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri
izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega
dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v
naravi.
(10) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve in
delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti
dohodek iz zaposlitve.
(11) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in
delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti
dohodek iz dejavnosti.
17. člen
(splošno pravilo o neobdavčenih dohodkih)
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila
dohodnine, določbe, ki določajo dohodke, ki se ne vštevajo v davčno
osnovo in določbe 19. člena tega zakona, se nanašajo na dohodke, ki
imajo vir v Sloveniji, in na dohodke, ki imajo vir izven
Slovenije.
(2) Pri presoji, ali se določbe iz prvega odstavka tega člena
nanašajo tudi na dohodek z virom izven Slovenije, se za namene tega
zakona smiselno uporabljajo predpisi, veljavni v Sloveniji.
18. člen
(dohodek)
Dohodki po tem zakonu so:
1. dohodek iz zaposlitve,
2. dohodek iz dejavnosti,
3. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti,
4. dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice,
5. dohodek iz kapitala,
6. drugi dohodki.
19. člen
(kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu)
Ne glede na 18. člen tega zakona, se za dohodke fizične osebe po
tem zakonu ne štejejo:
1. dediščine;
2. volila, razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z
opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
3. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika
(ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je
povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v
zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
4. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
5. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za
primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja
zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, ali izplačila
na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem
premoženju;
6. sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi
prenosov sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno
opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi
prenehanja opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na
obveznosti te fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po III.3.
poglavju tega zakona;
7. ugodnost, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in
storitev, vključno s priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali
storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi
pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične
osebe.
1. Oprostitve plačila dohodnine
20. člen
(pomoči in subvencije)
Dohodnine se ne plača od:
1. denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge
nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo
posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je
določena v 46. členu tega zakona;
2. subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz
proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik
prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena
tega zakona;
3. subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo
reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno
stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo
reševanje stanovanjskega vprašanja;
4. enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o
notranjih zadevah;
5. enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim
članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne
ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt,
naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so
določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni
države;
6. pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od
organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne
organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem
interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od
organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske
organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem
interesu na področju invalidskega varstva;
7. pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih
ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom,
ki ureja ustanove;
8. pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna
skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja
socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
9. obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne
zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma
samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
10. prejemkov, ki jih osebam s statusom begunca v Sloveniji, osebam
z začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno
začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali mednarodna
organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem
zatočišču in drugimi predpisi.
21. člen
(dohodki, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih
ugodnosti, po posebnih zakonih)
Dohodnine se ne plača od:
1. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih
ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi zakona o vojnih
invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o posebnih
pravicah žrtev vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona
o vojnih veteranih, zakona o socialnem vključevanju invalidov,
zakona o osebni asistenci, zakona o izenačevanju možnosti invalidov
in zakona o republiških priznavalninah, razen prejemkov, ki
predstavljajo redni dohodek;
2. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih,
zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem varstvu in zakonu o
socialnem vključevanju invalidov ter komunikacijskega dodatka po
zakonu o osebni asistenci;
3. invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno
invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in nadomestila za
invalidnost po zakonu o socialnem vključevanju invalidov;
4. doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik prejme po zakonu o
žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni
za Slovenijo 1991;
5. veteranskega dodatka po zakonu o vojnih veteranih.
22. člen
(dohodki iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za
primer brezposelnosti)
Dohodnine se ne plača od:
1. starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih
upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo
in družinske prejemke ali na podlagi predpisa samoupravne lokalne
skupnosti;
2. otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego
za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci
prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke;
3. denarnih pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna
v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer
brezposelnosti;
4. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih
ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega
zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,
razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi
navedenega zavarovanja.
23. člen
(dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in
zdravstvenega zavarovanja)
Dohodnine se ne plača od:
1. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih
ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zdravstvenega
zavarovanja, razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na
podlagi navedenega zavarovanja;
2. invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno
invalidnost po zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju;
3. varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju;
4. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju;
5. družinske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
24. člen
(dohodki, povezani z zagotavljanjem varnosti, zaščite in
reševanja)
Dohodnine se ne plača od:
1. nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je zavezanec dal na
razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, in od povračila škode navedeni osebi v skladu
z zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. izplačil stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje
in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi
zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo
koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi
storilci ter od izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim
pridobivanjem podatkov na podlagi zakona o Slovenski
obveščevalno-varnostni agenciji;
3. dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o vojaški službi v
rezervni sestavi, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega
zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v
miru ter v izrednem in vojnem stanju);
4. dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o službi v Civilni
zaščiti, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka
ter razen od dohodkov za čas dejanskega opravljanja službe v
Civilni zaščiti;
5. plačila za zavarovanje za nesreče pri delu pripadnikov
reševalnih služb in sestav, ki delujejo na prostovoljni podlagi v
nevladnih organizacijah oziroma v enotah, službah in organih
Civilne zaščite, ki morajo biti zavarovani v skladu s predpisi o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6. dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju
vojaškega roka;
7. dohodkov, prejetih v zvezi s prostovoljnim usposabljanjem za
nepoklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu
s posebnimi predpisi, razen dohodkov, ki predstavljajo nadomestilo
za izgubljeni dohodek;
8. finančnih sredstev, izplačanih zaščiteni osebi in od dohodkov
članov komisije za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki ureja
zaščito prič.
25. člen
(dohodki v zvezi z izobraževanjem)
Dohodnine se ne plača od:
1. štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana
kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v
zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih
predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz
proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov,
ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma
izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen
prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali
v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;
2. prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter
bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni
učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z
namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji
ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s
prejemnikom;
3. prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja
študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov
in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v
vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o
visokem šolstvu, zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih
financirajo iz proračuna države ali samoupravne lokalne
skupnosti;
4. izplačil predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom
iz šolskega sklada, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja
organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.
26. člen
(dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo)
Dohodnine se ne plača od dohodkov, pridobljenih v zvezi z osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, kot je določena v 69.
členu tega zakona, in katere dohodek se ugotavlja na podlagi 71.
člena tega zakona, če gre za:
1. dohodke iz opravljanja kmetijskih in gozdarskih storitev s
kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov, če
jih pridobijo člani kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69.
člena tega zakona v višini in pod pogoji, ki jih določi minister
oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za
finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;
2. dohodke, ki so izplačani za ukrepe kmetijske politike, vezane
na izvajanje tehnologij, ki presegajo obvezne standarde, določene
za posamezne ukrepe kmetijske politike s predpisi Evropske unije,
in sicer:
– podpore za sheme kakovosti za kmetijske pridelke, kot jih
določa 16. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20. 12.
2013, str. 487; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št.
1305/2013),
– kmetijsko-okoljska podnebna plačila, kot jih določa 28. člen
Uredbe (EU) št. 1305/2013,
– plačila za ekološko kmetovanje, kot jih določa 29. člen Uredbe
(EU) št. 1305/2013,
– plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne
direktive o vodah, kot jih določa 30. člen Uredbe (EU) št.
1305/2013,
– plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi
omejitvami, kot jih določata 31. in 32. člen Uredbe (EU) št.
1305/2013,
– plačila za dobrobit živali, kot jih določa 33. člen Uredbe
(EU) št. 1305/2013,
– plačila za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter
ohranjanje gozdov, kot jih določa 34. člen Uredbe (EU) št.
1305/2013,
– plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in
okolje (t.i. plačilo za zeleno komponento) ter plačilo za
območja z naravnimi omejitvami, kot sta določeni s 43. in 48.
členom Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila
kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike
ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta
(ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608),
zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1001/2014
z dne 18. julija 2014 o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št.
1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna
plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske
politike (UL L št. 281 z dne 25. 9. 2014, str. 1);
2. dohodke, ki so izplačani za ukrepe
kmetijske politike, vezane na izvajanje tehnologij, ki presegajo
obvezne standarde, določene za posamezne ukrepe kmetijske politike
s predpisi Evropske unije, in sicer:
– plačila iz sheme za podnebje, okolje in
dobrobit živali, kot jih določa 31. člen Uredbe (EU) št. 2021/2115
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi
pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države
članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP)
in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada
(EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
(EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št.
1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič
spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27.
julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115
Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za
dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8
za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU),
– plačila za izpolnjevanje okoljskih,
podnebnih in drugih upravljavskih obveznosti, kot jih določa 70.
člen Uredbe 2021/2115/EU,
– plačila za naravne in druge omejitve,
značilne za posamezno območje, kot jih določa 71. člen Uredbe
2021/2115/EU, v višini 50% plačila,
– plačila za slabosti, značilne za
posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, kot
jih določa 72. člen Uredbe 2021/2115/EU;
3. plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, pridobljena v
zvezi z dolgoročnimi vlaganji,
ki vključujejo plačila, kot jih določa 73.
člen Uredbe 2021/2115/EU ter plačila, kot jih določa 75. člen
Uredbe 2021/2115/EU, v delu, ki se izkazano namenijo dolgoročnim
vlaganjem, vključno s poplačili deležev drugim upravičencem v
skladu s pogodbo ob prevzemu kmetije s strani mladega kmeta, s
katerimi mladi kmet pridobi osnovna sredstva kmetije, ki so lahko
predmet podpore v skladu s 73. členom Uredbe
2021/2115/EU;
4. izplačila na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju, ki se
uporablja za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti;
5. denarno pomoč, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge
nesreče ali odškodnino za škodo, ki jo povzročijo prostoživeče
živali ali zavarovane prostoživeče živalske vrste, določeno v
skladu s posebnimi predpisi,
ter plačila za sofinanciranje zavarovalnih
premij;
6. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki
se ne šteje kot dohodek iz te dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu v
skladu z drugim odstavkom 69. člena tega zakona;
7. plačilo za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni
metodologiji EU za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in
poslovanju kmetijskih gospodarstev (Farm Accountancy Data Network –
FADN), ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti;
8. dohodek kmečkega gospodinjstva od uporabe do 40 čebeljih panjev.
Oprostitev se prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih
tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja
med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi
članov kmečkega gospodinjstva;
9.
dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih
in gozdarskih pridelkov, kot je določen z osmim odstavkom 69. člena
tega zakona;
10.
dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka grozdja, če imajo
člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali uporabi manj kot 0,3 ha
vinograda.
27. člen
(odškodnine)
Dohodnine se ne plača od:
1. odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu z
zakonom, ki ureja kazenski postopek;
2. odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja povrnitev škode
osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih
pripravkov in odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved
proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje
sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v
neazbestno;
3. odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega
in povojnega nasilja in podobne odškodnine, ki jih žrtve vojnega in
povojnega nasilja prejmejo iz tujine;
4. odškodnine, prejete v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo in zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih
sankcij, v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali
v denarju, če vrnitev premoženja ni mogoča;
5. odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb
(telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem
premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki
predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene
odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb
ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne
ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega
namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in
razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na
podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;
6. odškodnine žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine
žrtvam kaznivih dejanj, razen odškodnine, ki predstavlja
nadomestilo za izgubljeni dohodek;
7. denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, prejete v skladu z
določbami zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez
nepotrebnega odlašanja;
8. pravično zadoščenje, razen v delu, ki predstavlja nadomestilo za
izgubljen dohodek, zaradi kršitve pravic iz Konvencije o varstvu
človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Protokolov k tej
Konvenciji, ki obvezujejo Slovenijo, ki je bilo prisojeno s sodbo
Evropskega sodišča za človekove pravice ali se ga je Republika
Slovenija zavezala izplačati v enostranski izjavi, v prijateljski
ali izvensodni poravnavi, ki je bila podana oziroma sklenjena z
namenom zaključka postopka pred Evropskim sodiščem za človekove
pravice.
28. člen
(vrnitev premoženja)
Dohodnine se ne plača od vrnitve premoženja v skladu z zakonom, ki
ureja denacionalizacijo in z zakonom, ki ureja izvrševanje
kazenskih sankcij.
29. člen
(dohodki, povezani z družinskimi razmerji)
Dohodnine se ne plača od:
1. preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe,
sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali po predpisih o
registraciji istospolne partnerske skupnosti in od nadomestila
preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in
preživninski sklad;
2. nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.
30. člen
(drugi dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki)
Dohodnine se ne plača od:
1. zamudnih obresti, izplačanih na podlagi sodne ali upravne
odločbe. Za zamudne obresti po tej točki se štejejo tudi zamudne
obresti, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave ali
poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja
pravega namena strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih
obresti, ki bi jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma
upravni organ;
2. povračil stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih je
fizični osebi dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali
upravne odločbe oziroma sklepa. Za povračila stroškov po tej točki
se štejejo tudi povračila stroškov za pravne storitve, utemeljeno
potrebne za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave
v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega
namena strank, pod pogojem, da so stroški dokumentirani z računom
in specifikacijo opravljenih storitev in da ne presegajo zneskov iz
odvetniške tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica Slovenije;
3. brezplačne pravne pomoči, prejete po zakonu, ki ureja brezplačno
pravno pomoč, po drugem posebnem zakonu ali po pravilih
mednarodnega sodišča ali arbitraže pod pogoji, ki so primerljivi s
pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
31. člen
(dohodki iz zaposlitve in iz dejavnosti)
Dohodnine se ne plača od:
1. prejemkov za občasno delo invalidov, ki niso v delovnem razmerju
in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno
varstvo in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov;
2. prejemkov za delo pripornikov, obsojencev in mladoletnikov, ki
med prestajanjem pripora, kazni zapora in izvrševanjem vzgojnega
ukrepa oddaje v prevzgojni dom, delajo;
3. prejemkov za opravljanje občasne ali začasne nege ali pomoči
invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo reprezentativne in
druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ali lokalni
ravni;
4. prejemkov, ki jih rejnik ali izvajalec socialno-varstvene
storitve oskrbe v drugi družini prejme za izvajanje storitev v
okviru javne službe, če za to storitev sklene pogodbo s centrom za
socialno delo;
5. denarne nagrade za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter
svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se
izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za
izvajanje letnega programa športa na državni ravni;
6.
Prejemkov v zvezi z opravljanjem dela članov volilnega odbora po
predpisih o volitvah in referendumu, če:
a)
nadomestilo v zvezi z opravljanjem dela na posameznih volitvah ali
referendumu ne presega 20 odstotkov nadomestila, ki je največ lahko
določeno za predsednika okrajne volilne komisije za izvajanje
volilnih opravil na posameznih volitvah ali referendumu,
b) se prejme povračilo stroškov v zvezi s tem delom pod pogoji in
do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz
44. člena tega zakona.
32. člen
(drugo)
Dohodnine se ne plača od:
1. dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, razen premičnin iz
2. in 3. točke 93. člena tega zakona, in od odsvojitve izvedenih
finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki
odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega
premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno obveznost fizične
osebe, ki opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega zakona;
2. dohodkov, doseženih s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru
zbiralne akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali
dijaki;
3. pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z
zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in
preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;
4. posmrtnine, ki jo prejme posameznik iz Sklada vzajemne
samopomoči, katerega ustanovitelj je Zveza društev upokojencev
Slovenije.
33. člen
(dohodki nerezidentov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne
plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima
dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po 13. ali 14. členu tega
zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident
odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni lastniški
delež je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima
ali je imel v kateremkoli času v preteklih petih letih pred
odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno preko povezanih oseb,
vsaj 10 % delež glasovalnih pravic ali vsaj 10 % delež v kapitalu
oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe.
(2) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine
ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem
diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem
predstavništvu tuje države), mednarodni organizaciji v Sloveniji
ali instituciji EU v Sloveniji, če ga prejme oseba, ki se v skladu
s 1. do 3. točko prvega odstavka 7. člena tega zakona šteje za
nerezidenta.
(3) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine
ne plačuje od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti – razen
od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika – ob
izpolnjevanju naslednjih pogojev:
1. prejemnik dohodka je nerezident,
2. dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in
je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12
mesecev in
3. ne gre za dohodke, od katerih se v skladu s prvim in drugim
odstavkom 68. člena tega zakona obračunava davčni odtegljaj.
(4) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne
plačuje dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih
izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi
zakona, ki ureja javne finance.
(5) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne
plačuje dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki
jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi
v Sloveniji, če:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi
trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v
državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v
nadaljnjem besedilu: OECD), razen v primeru dolžniških vrednostnih
papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki
ureja denacionalizacijo.
34. člen
(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih
skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski
banki)
Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne
plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot
uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni
banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem
skladu, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v
institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki,
Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski
banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od
preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.
2. Dohodek iz zaposlitve
35. člen
(splošno o dohodku iz zaposlitve)
(1) Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek, prejet na podlagi
pretekle ali sedanje zaposlitve.
(2) Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v
katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali
intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in
ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas
trajanja.
(3) Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje:
1. delovno razmerje in
2. vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v
zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali
storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja
sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih
pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na
odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.
(4) Delodajalec je vsaka oseba, ki izplačuje dohodek iz
zaposlitve.
(5) Delojemalec je vsaka fizična oseba, ki opravlja delo ali
storitve po drugem odstavku tega člena.
(6) Za zaposlitev po tem zakonu se šteje tudi opravljanje dela
oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje
funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug
organ.
36. člen
(dohodki, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve)
(1) Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki
sta povezana z zaposlitvijo.
(2) Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi
podlagi (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja).
37. člen
(dohodek iz delovnega razmerja)
(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno
delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino,
solidarnostno pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z delom,
4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali
njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z
delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo
delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi,
vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,
6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz
zaposlitve,
7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali
druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve
oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega
razmerja.
(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega
subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih
lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca
Evropskega parlamenta,
4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz
delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz
delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih
v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za
izplačilo navedenih dohodkov,
5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki
urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega
zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za
starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo
dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v
delovnem razmerju,
7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost,
kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot
nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki
določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju
dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne
skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic
naravnih in drugih nesreč,
8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega,
obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v
skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in
preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.
38. člen
(dohodek iz drugega pogodbenega razmerja)
(1) Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak
posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.
(2) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi
dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo
avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je
podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.
(3) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se ne glede na 35.
člen tega zakona šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali
storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z
dejavnostjo.
(4) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi
dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo,
ki nima vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga določi
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer
dohodek ne sme biti manjši od zneska, ki zagotavlja socialno
varnost v Sloveniji in ne večji od zneska minimalne plače v skladu
z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
39. člen
(boniteta)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali
druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu
družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
(2) Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od
tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi
zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali
njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem
delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana
med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob
praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih
ugodnosti;
2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje
delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, vključno z
izobraževanjem in usposabljanjem v okviru izvajanja promocije
zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in
zdravje pri delu;
3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih
je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja
varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda
oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko
odgovornost delodajalca;
4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da
iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca
skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi,
da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje;
5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri
delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in
bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev
zakona;
6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi
delojemalcu;
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo
delodajalec zagotovi delojemalcu.
(4) Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu
decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca,
če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo
otroku do starosti 15 let.
(5) Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno
ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če
vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 eurov. Ta določba
velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
40. člen
(pokojnina)
(1) Pokojnina je dohodek, prejet na podlagi obveznega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v skladu z Zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih
družb in vključuje tudi državno pokojnino, odpravnino in oskrbnino
vdovi ali vdovcu, letni dodatek in pokojnino v obliki mesečne
pokojninske rente.
(2) Za pokojnino se štejejo tudi pokojnine, prejete na podlagi
drugih posebnih predpisov, kot so zlasti pokojnine po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških
zavarovancev, pokojnine po predpisih o starostnem zavarovanju
kmetov, dodatki k tujim pokojninam in akontacije tujih pokojnin po
predpisih o zagotavljanju socialne varnosti.
(3) Pri presoji, ali je dohodek iz prvega odstavka tega člena, ki
je prejet iz tujine, pokojnina, se za namene tega zakona smiselno
uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Sloveniji.
(4) Kot pokojnina se šteje tudi renta iz ukrepa zgodnjega
upokojevanja kmetov v skladu s predpisi o kmetijstvu.
41. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od
dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena tega zakona,
zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na
podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z
obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih
delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli
drugi državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 37.
člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila
rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz
delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v
navedeni sklad.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od
pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in
invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z
Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z
drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati
prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in
družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo
prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz
tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu s predpisi.
(4) Davčna osnova od dohodka iz prvega, drugega in tretjega
odstavka 38. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan
za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane
stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče
uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi
dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega
zakona določi vlada.
(5) Davčna osnova od dohodka iz četrtega odstavka 38. člena tega
zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za
socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan
plačevati verski delavec.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za dohodke iz dela
plače za poslovno uspešnost in regresa za letni dopust, ki se
vštevajo v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del
obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi
posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh
dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo.
42. člen
(posebna davčna osnova)
(1) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno
osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu in
funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju,
napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma
deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu
ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za
enaka dela v Sloveniji.
(2) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno
osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem
dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če
je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj
za dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz
Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu, všteva 50 %
dohodka.
(3) Ne glede na tretji odstavek 41. člena tega zakona se v davčno
osnovo od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom,
ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz naslova
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in od
primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine, všteva 50 %
dohodka.
43. člen
(vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo)
(1) Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive
tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek
bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v
zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače
določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih
delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene
bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za
privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne
namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v
davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila
mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno
vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva
davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva
pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v
naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v
petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno
osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka
10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne
namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v
prejšnjem stavku, zmanjša za 50 %. Če delodajalec zagotovi gorivo
za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25
%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila
zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu
z zakonom o policiji.
(2.a) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na
električni pogon za privatne namene, je ne glede na prejšnji
odstavek vrednost bonitete enaka nič.
(3) Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom
najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za
nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti
ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi
mesečno v višini 0,6 % tržne vrednosti premoženja, s katerim se
zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.
(4) Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma
pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve
drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica
izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali
kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do
nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta
ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.
(5) Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z
obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi
tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje priznana
obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na
podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe
določanja obresti med povezanimi osebami.
(6) Če delodajalec, gospodarska družba, delojemalcu zagotovi
pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v tej
gospodarski družbi ali v tej družbi nadrejeni družbi, je vrednost
bonitete, ne glede na prvi odstavek tega člena, 65 % vrednosti,
ugotovljene v skladu s prvim odstavkom tega člena, pod pogojem, da
je delovno razmerje med delojemalcem in delodajalcem do dneva
izvršitve pravice oziroma odsvojitve pravice trajalo več kot eno
leto ter da se za to boniteto ne uveljavlja ugodnost v skladu z 12.
točko prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(7) Nadrejena družba iz prejšnjega odstavka je družba, ki ima
neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic ali večinski
delež v kapitalu gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka.
(8) Za delojemalca iz šestega odstavka tega člena se šteje oseba v
delovnem razmerju z gospodarsko družbo v času zagotovitve pravice
do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev. Za delojemalca iz
šestega odstavka tega člena se ne šteje večinski družbenik v času
zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev
v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, tudi če je v delovnem
razmerju z gospodarsko družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki
ima posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v
gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, na podlagi katerih ima
najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v
kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.
44. člen
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno
osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne
vštevajo:
1. obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec;
2. premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje
delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji
ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je
odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki
urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca
in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije, ki se ne
všteva v davčno osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije,
se uporablja 118. člen tega zakona;
3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom,
stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji
in do višin, ki jih določi vlada, nadomestilo za ločeno življenje
do višine, ki jo določi vlada, ter mesečni pavšalni znesek za
pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v
volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance;
4. povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so:
a) dnevnica,
b) povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za
uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina),
c) povračilo stroškov za prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih
določi vlada. Povračilo stroškov po tej točki se lahko določi
ločeno ali v skupnih zneskih;
4.a
povračilo stroškov delojemalcu za plačane premije za individualno
zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, kadar gre
za zavarovanje, ki velja v vseh državah sveta, in kadar:
– je
sklenitev takega zavarovanja vezana le na opravljanje službenih
nalog na službenem potovanju v tujini ali začasni napotitvi na delo
v tujino,
– je
povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja na voljo vsem
delojemalcem, ki službeno potujejo v tujino ali so začasno napoteni
na delo v tujino, in
– tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve
(zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma
najnižjo višino kritja);
4.b
povračila stroškov v zvezi z začasno napotitvijo na delo v
tujino:
–
povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času
napotitve:
a) ki
traja neprekinjeno do največ 30 dni ali 90 dni za napotene, ki
opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, do višine
in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka tega
člena za povračilo stroškov prehrane na službeni poti,
b) ki
traja neprekinjeno nad 30 dni ali 90 dni za napotene, ki opravljajo
poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, do višine in pod
pogoji, določenimi v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena
za povračilo stroškov prehrane med delom, povečane za 80 % glede na
višino, ki jo določi vlada;
–
povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za
uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina):
a) za
prevoz med običajnim prebivališčem v času napotitve in mestom
opravljanja dela v kraju napotitve do višine in pod pogoji,
določenimi v skladu s 3. točko prvega odstavka tega člena za
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,
b) za
prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja
napotitve ob koncu napotitve do višine in pod pogoji, določenimi v
skladu s 4. točko prvega odstavka tega člena za povračilo stroškov
prevoza na službenem potovanju;
–
povračilo stroškov za prenočišče na začasni napotitvi, ki traja
neprekinjeno do največ 90 dni, do višine in pod pogoji, določenimi
v skladu s 4. točko prvega odstavka tega člena za povračilo
stroškov za prenočišče na službeni poti, pri čemer se izključuje
uporaba 3. točke prvega odstavka tega člena v zvezi s povračilom
stroškov za prenočišče;
5. vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev,
vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so
določene s posebnimi predpisi;
6. nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov
(razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem
mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na
podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da
gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje
določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno
nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta
predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2 % mesečne
plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2 % povprečne
mesečne plače zaposlenih v Sloveniji;
7. jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno
dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna
solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;
8. plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično
delo, do višine, ki jo določi vlada;
9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena
kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih
določa zakon, v višini odpravnine kot je določena zaradi odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga
nesposobnosti oziroma iz razlogov, primerljivih poslovnemu razlogu
oziroma razlogu nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan
izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz
prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake
naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi,
ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana
delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
10. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v
skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je
določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe
oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so
značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod
pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi
izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in
razumen znesek – do višine 5 % mesečne plače delojemalca, vendar ne
več kot do višine 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi
dokazil;
10. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev
pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,
pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi
kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, do višine
0,20% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,
preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu;
11. odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen
čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana
pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, ki jo je
delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do
višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za
odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi
prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri
istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana
oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem
povezana oseba;
12. plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim
razmerjem v denarju ali naravi največ
dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je
pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu
delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 %
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma do višine
100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili
plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to
za zavezanca ugodneje;
13. regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega
razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz
tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne oziroma letne plače zaposlenih v Sloveniji.
(2) Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in
dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka
tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih
navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi
pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena
povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od
zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se
znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega
znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja.
(3) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji, navedenega v 6., 9., 10., 11., 12. in 13. točki prvega
odstavka tega člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada
Republike Slovenije.
(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9., 10., 11., 12.
in 13. točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v
višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih
kot neobdavčen, se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega
znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
(5) Za
napotene, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem
prometu, se za posamezno napotitev za potrebe 4.b točke prvega
odstavka tega člena šteje opravljanje delovnih nalog voznika v
mednarodnem cestnem prometu v okviru ene odsotnosti s sedeža
delodajalca oziroma drugega mesta delodajalca, na katerem se
vozniki pri delodajalcu običajno vključijo v organiziran delovni
proces delodajalca.
45. člen
(dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v
tujini, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) Zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim
delodajalcem za delo v tujini, se v davčno osnovo od tega dohodka
ne všteva dohodek v višini stroška prehrane med delom in stroška
prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delovnem
mestu v tujini, pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega
odstavka 44. člena tega zakona določi vlada, pri čemer se stroški
prehrane med delom priznajo do višine, povečane za 80 % glede na
višino, ki jo določi vlada.
(2) Če zavezanec prejme povračilo stroškov iz prvega odstavka tega
člena, se ne glede na 44. člen tega zakona, v davčno osnovo iz
prvega odstavka tega člena vštevajo tudi tovrstna povračila.
45.a člen
(posebna davčna osnova – napotitev na čezmejno opravljanje
dela)
(1) V
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ki ga delavec doseže v
okviru napotitve na čezmejno opravljanje dela, se ne všteva znesek
v višini 20 % plače oziroma nadomestila, prejetega za opravljanje
dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot 1.000 eurov za
izplačila v posameznem mesecu, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
1.
delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo,
2.
napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
3. kraj
običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni
povezavi več kot 200 kilometrov oddaljen od kraja napotitve,
4.
delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni
bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo
ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije
in
5. v
pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena
plača v višini najmanj 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v Sloveniji, ki jo objavi Statistični urad
Republike Slovenije, preračunane na mesec.
(2) Za
napotitev na delo po prejšnjem odstavku se šteje, če:
1. je
delavec napoten na delo zunaj države sedeža delodajalca,
2. se
napotitev na delo opravi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi
po pravu države, iz katere se delavec napotuje na delo zunaj te
države,
3. je
pogodba o zaposlitvi sklenjena med delodajalcem s sedežem v državi,
iz katere se napotuje na delo, ki dejansko opravlja svojo dejavnost
tudi v državi sedeža, in delavcem, ki običajno dela za delodajalca
v državi sedeža delodajalca,
4. je
pogodba o zaposlitvi sklenjena za opravljanje dela v okviru
dejavnosti delodajalca v državi napotitve na delo v imenu in za
račun delodajalca iz prejšnje točke na podlagi pogodbe delodajalca
z naročnikom storitve in
5.
delavec ves čas napotitve dela po navodilih in pod nadzorom
delodajalca, ki ga napotuje na delo.
(3) Za
napotitev na delo se po prvem odstavku tega člena, pod pogoji iz
prvega odstavka tega člena, šteje tudi raziskovalno delo
raziskovalca na izvajanju raziskovalnih programov raziskovalne
organizacije, ki se izvajajo kot javna služba na področju
raziskovalne dejavnosti, na izvajanju raziskovalnih projektov
raziskovalne organizacije, ki se (so)financirajo iz državnega
proračuna Slovenije, ali na izvajanju raziskovalnih programov ali
projektov, ki se izvajajo v okviru mednarodnega sodelovanja
Slovenije in so (so)financirani iz državnega proračuna Slovenije
ali iz evropskih programov ali skladov. Za raziskovalca in
raziskovalno organizacijo po tem odstavku se štejeta raziskovalec
in raziskovalna organizacija, kot sta določena z zakonom, ki ureja
raziskovalno in razvojno dejavnost.
(4) Za
napotitev na delo se po prvem odstavku tega člena, pod pogoji iz
prvega odstavka tega člena, šteje tudi napotitev na delo na podlagi
akta o napotitvi na delo med povezanima družbama po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe, razen v medsebojno povezane družbe s
podjetniškimi pogodbami, ali med družbo in njegovo poslovno enoto,
pri čemer se tudi za opredelitev poslovne enote rezidenta smiselno
uporablja poslovna enota nerezidenta, določena z zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb.
(5)
Izvzem iz davčne osnove po tem členu se za posameznega zavezanca
lahko upošteva za dohodke, izplačane v največ 60 mesecih v obdobju
10 let od prve napotitve.
(6)
Izvzem iz davčne osnove po tem členu se ne uporablja za dohodke, za
katere se davčna osnova določa v skladu s prvim in drugim odstavkom
42. člena tega zakona, ter za zavezance, ki uveljavljajo davčne
ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila ali je
k njim pristopila Slovenija, razen na podlagi mednarodnih pogodb o
izogibanju dvojnega obdavčenja.
3. Dohodek iz dejavnosti
46. člen
(dohodek iz dejavnosti)
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim
samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat
opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje
vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne
dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z
izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.
47. člen
(izključitev iz dohodka iz dejavnosti)
(1) Ne glede na 46. člen tega zakona, se za dohodek iz dejavnosti
ne šteje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, določen v III.4. poglavju tega zakona, razen če se
davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali
na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(2)
Davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov
ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če se
člani kmečkega gospodinjstva, za katere se v skladu z 69. členom
tega zakona šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost, za to prostovoljno odločijo, pri čemer
morajo:
1.
enega od zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva,
določenega v drugem odstavku 69. člena tega zakona, določiti kot
zavezanca za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru
kmečkega gospodinjstva (kot nosilca te dejavnosti), oziroma če se v
okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali
dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot jo določajo predpisi o
kmetijstvu, kot zavezanca za celotno kmetijsko in dopolnilno
dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva,
2. tak
način ugotavljanja davčne osnove priglasiti pri davčnem organu
in
3. se zavezati, da bodo davčno osnovo na tak način ugotavljali
najmanj pet davčnih let.
(3) Ne glede na 46. člen tega zakona, se za dohodek iz dejavnosti
ne šteje dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice, določen v III.5. poglavju tega zakona, če ga
ne dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja
oziroma organizirane dejavnosti.
(4) Pri ugotavljanju skupnega dohodka iz drugega odstavka tega
člena se upošteva dohodek iz poglavja III.4. tega zakona, brez
upoštevanja odmerjenih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje
in znižanj in povečanj davčne osnove oziroma dobiček, v katerem
niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno
zavarovanje ter znižanja in povečanja davčne osnove.
48. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se
ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z
opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o
obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta
upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega
zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:
– če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo
50.000 eurov, ali
– če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo
100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena
oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev
na podlagi delovnega razmerja ali
samozaposlitve za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet
mesecev,
in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače
določeno.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je
na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne
osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z
opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega
leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v
59. členu tega zakona.
(5) Za posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru
kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec
dejavnosti.
(6) Ne
glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega
odstavka 47. člena tega zakona pri ugotavljanju davčne osnove
naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini,
določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu
pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 eurov na nosilca in na
drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član
kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je
na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47.
člena tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem
davčnem letu, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini,
določeni v 59. členu tega zakona.
(8) Za
potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka
tega člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati
dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja
davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov:
1.
ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati
dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja
dejavnosti;
2.
ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;
3. prišlo
do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s
pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja
dejavnost, ali
4. začel
opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja
od druge osebe.
(9) V
prihodke po tretjem in šestem odstavku tega člena se štejejo:
1. v
primerih iz osmega odstavka tega člena tudi:
–
prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja
dejavnosti,
–
prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
–
prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
–
prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na
zavezanca,
doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena, pri
čemer se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih
o računovodenju, ter
2. prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec
dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja
ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov.
(10) Za
del podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti,
ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno
poslovati.
(11) Zavezanec mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni
postopek, davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od
začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil
davčni organ.
(12)
Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega
odstavka tega člena, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo
na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne
poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan
voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov
in odhodkov.
(13)
Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega
odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero
želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov.
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek
tega člena mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti,
ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih
predhodnih let presega 150.000 eurov, oziroma zavezanec iz šestega
odstavka tega člena, čigar povprečje prihodkov dveh zaporednih
predhodnih let presega 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana
kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega
gospodinjstva, za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige,
evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za
ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov.
49. člen
(upoštevanje prihodkov in odhodkov)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke
ob njihovem nastanku, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Prihodki in odhodki se pri prehodih med različnimi načini
ugotavljanja davčne osnove v skladu s tem zakonom upoštevajo na
način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega
upoštevanja.
50. člen
(prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom)
(1) Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi
prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim
gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.
(2) Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se
šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih
standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji
stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz
gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po
začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje
pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(3) Za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in
njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstev od tretje
osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.
(4) Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim
gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima
osebama.
51. člen
(prenehanje opravljanja dejavnosti)
(1) Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri
ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju šteje tudi prenehanje
opravljanja dejavnosti. Ne glede na prejšnji stavek, se pri
ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za
odtujitev ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja
zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz
gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti
ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine
in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(2) Kot pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po
tem poglavju šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu
nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v
skladu z računovodskimi standardi.
(3) Odtujitve in pridobitve sredstev po prvem in drugem odstavku
tega člena se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zavezanec lahko
zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri
ugotavljanju davčne osnove ne šteje:
1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja
ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti,
trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi
predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem
besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:
a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v
Sloveniji,
b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti,
amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v
zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti
na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval
zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko
pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja
dejavnosti ne bi prišlo,
2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v
skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem
preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je
rezident,
b) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora
ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta
sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi
sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan
obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame
rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma
delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja
dejavnosti ne bi prišlo,
d) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi,
pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev
in ga nominalno ne bo zmanjšala.
(5) Za del podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in
obveznosti, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna
samostojno poslovati. V okviru dela podjetja, ki se prenaša, se
lahko prenašajo samo obveznosti in davčne ugodnosti, pridobljene v
zvezi s četrtim odstavkom tega člena, ki se lahko pripišejo temu
delu podjetja.
(6) Sredstva in obveznosti, ki v primeru delnega prenosa podjetja v
skladu s četrtim odstavkom tega člena, niso prenesena, se
obravnavajo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto,
v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem
pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega
člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega
člena niso šteli za prihodke.
(8) Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja
dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega
odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim
odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je
prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe po III.7.
poglavju tega zakona, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti
zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja
dejavnosti umrl.
(9) Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če
je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem
členu.
52. člen
(prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem
dejavnosti)
Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi
prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem
dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh
poslov.
53. člen
(prihodek, za katerega velja davčni odtegljaj)
Prihodek, od katerega se v skladu z 68. členom tega zakona
obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v
višini pred davčnim odtegljajem.
54. člen
(izključitev iz dohodkov iz dejavnosti)
(1) Kot prihodek se po tem poglavju zakona ne šteje:
1. dividenda, kot je določena v III.6.2. poglavju tega zakona,
2. obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju tega zakona, in
dosežene na podlagi prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev
ter instrumentov denarnega trga, opredeljenih po zakonu, ki ureja
trg finančnih instrumentov,
3. prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, kot
je določen v III.6.2. poglavju tega zakona, ali na podlagi
odsvojitve investicijskih kuponov,
4. drugi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži,
na katere se nanašajo prihodki iz prejšnjih točk tega odstavka,
nastali po pridobitvi finančnih instrumentov oziroma deležev v
podjetje,
5. drugi prihodki v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma deleži,
na katere se nanašajo prihodki iz prejšnjih točk tega odstavka,
nastali ob pridobitvi teh finančnih instrumentov oziroma deležev v
podjetje zavezanca iz njegovega gospodinjstva.
(2) Prihodki iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo kot
dohodek iz kapitala, kot je določen v III.6. poglavju tega zakona.
Za namene tega in III.6. poglavja tega zakona se šteje, da je
finančni instrument oziroma delež iz prvega odstavka tega člena z
dnem pridobitve v podjetje prenesen iz podjetja zavezanca v njegovo
gospodinjstvo.
(3) Odhodki, nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz prvega
odstavka tega člena ter v zvezi s finančnimi instrumenti oziroma
deleži iz prvega odstavka tega člena, se ne priznajo.
55. člen
(davki)
Kot odhodek se ne priznajo:
1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso
povezani z opravljanjem dejavnosti (na primer davek od premoženja,
davek na dediščine in darila),
2. dohodnina po tem zakonu,
3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot
odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano
vrednost,
4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.
56. člen
(obvezni prispevki za socialno varnost)
(1) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na
socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju in jih zavezanec
plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek.
(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z
obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih
zavezanec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli
drugi državi, se priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni
bil rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja
dejavnosti v Sloveniji in je v tem času že prispeval v navedeni
sklad.
(3) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na
socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju, ki jih za zavezanca
v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna
lokalna skupnost, se ne štejejo za prihodek in se ne priznajo kot
odhodek zavezanca po tem poglavju zakona.
57. člen
(delno priznani odhodki)
Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju, se
priznajo pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega
zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
2. stroški prehrane med delom,
3. stroški prevoza na delo in z dela,
4. stroški dela na terenu.
58. člen
(posebnosti določanja davčne osnove pri kmetijski dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena)
(1) Za prenehanje opravljanja dejavnosti iz drugega odstavka 47.
člena tega zakona se ne šteje:
1. določitev novega nosilca dejavnosti, če se kot nosilec
dejavnosti določi drug član kmečkega gospodinjstva,
2. potek roka iz 3. točke drugega odstavka 47. člena tega zakona,
tudi ob odločitvi, da se v prihodnje dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti ne bo obravnaval kot dohodek iz
dejavnosti.
(2) Za potrebe ugotavljanja davčne osnove se:
1. sredstva, ki so v lasti ali v finančnem najemu člana kmečkega
gospodinjstva, in se uporabljajo za opravljanje dejavnosti,
štejejo, kot da so v lasti ali v finančnem najemu nosilca
dejavnosti;
2. pravice in obveznosti, ki jih je pridobil oziroma prevzel član
kmečkega gospodinjstva v zvezi z opravljanjem dejavnosti, štejejo,
kot da jih je pridobil oziroma prevzel nosilec dejavnosti.
(3) Kot odhodek se v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena
tega zakona priznajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost
članov kmečkega gospodinjstva iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti.
(4) Za
začetek opravljanja dejavnosti na novo po četrtem odstavku 48.
člena tega zakona se šteje tudi prehod ugotavljanja davčne osnove
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti iz
ugotavljanja po III.4. poglavju tega zakona v ugotavljanje po
III.3. poglavju tega zakona v skladu s 47. členom tega zakona,
razen če se je v okviru kmečkega gospodinjstva pred prehodom že
opravljala tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na
kmetiji, kot jo določajo predpisi o kmetijstvu. Če se je v okviru
kmečkega gospodinjstva že pred prehodom opravljala tudi druga
kmetijska in dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot jo določajo
predpisi o kmetijstvu, se med prihodke po tretjem oziroma šestem
odstavku 48. člena tega zakona štejejo prihodki zavezanca in članov
kmečkega gospodinjstva iz druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti
na kmetiji, ugotovljeni po pravilih o računovodenju in doseženi v
obdobju iz tretjega oziroma šestega odstavka 48. člena tega
zakona.
59. člen
(normirani odhodki)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove
zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se
upoštevajo normirani odhodki, če je bila v davčnem letu, za katero
se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki
ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana na
podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za
polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev, v naslednji
višini:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za
leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih
|
% prihodkov
|
nad
|
do
|
|
50.000
|
80%
|
|
|
50.000
|
100.000
|
40%
|
nad
|
50.000
|
100.000
|
|
0%
|
nad
|
100.000
|
(2) Če v davčnem letu, za katero se
ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bila obvezno zavarovana
na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za
polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev, se pri
ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega
odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v
naslednji višini:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za
leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih
|
% prihodkov
|
nad
|
do
|
|
12.500
|
80%
|
|
|
12.500
|
50.000
|
40%
|
nad
|
12.500
|
50.000
|
|
0%
|
nad
|
50.000
|
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona
upoštevajo normirani odhodki v višini 80% prihodkov, vendar ne več
kot 80.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega
gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega
gospodinjstva.
60. člen
(izguba)
(1) Če je davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo.
(2)
Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti v naslednjih letih. Pravica po tem odstavku
ne preneha s prehodom na ugotavljanje davčne osnove v skladu s
tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega
zakona.
(3) Pokrivanje izgube po drugem odstavku tega člena se prizna
največ v višini 50 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
(4) Pri zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na račun
izgub iz preteklih let se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti
najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.
(5)
Neizkoriščeni del izgube po tem členu se ob prenehanju opravljanja
dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega
odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega zasebnika
oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se,
da je izgubo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba
oziroma prevzemna pravna oseba pod pogoji, kot bi veljali, če do
prenehanja ne bi prišlo.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se
davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in
sedmim odstavkom 48. člena tega zakona.
61. člen
(olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 100
% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem
letu, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja po tem
odstavku so vlaganja v:
1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z
nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno
uporablja pri izvajanju raziskovalne-razvojne dejavnosti
zavezanca;
2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge
osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali
zasebne raziskovalne organizacije). Pri ugotavljanju zneska, za
katerega zavezanec lahko znižuje davčno osnovo v skladu s tem
odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v
skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri
razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po
določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med
povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku
mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem
projektu/programu.
(2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem
členu v davčnem letu znižuje davčno osnovo v naslednjih petih
davčnih letih.
(3) Pri znižanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne
olajšave iz preteklih davčnih let se davčna osnova najprej zniža za
neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.
(4) Neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju
opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem
odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva
naravo nepovratnih sredstev.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje
tega člena.
(7) Znižanje davčne osnove po tem členu se izključuje z znižanjem
davčne osnove po 66.a členu tega zakona.
61.a člen
(olajšava za zaposlovanje)
(1) Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 29 let, ali
osebo, starejšo od 55 let, ali zaposli osebo v poklicu, za katerega
na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, ki v obdobju zadnjih
24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani
osebi, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače
te osebe.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem in četrtem
odstavku tega člena za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v
davčnem letu zaposlitve in v naslednjih davčnih letih do poteka 24
mesecev. Olajšava za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na
trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve, se lahko uveljavlja, če
je takšno pomanjkanje opredeljeno na seznamu, ki ga s pravilnikom
določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance, vsaj vsaki dve leti enkrat, pri tem pa
upošteva razpoložljivost kandidatov, poklice, raven
usposobljenosti, delovne pogoje in druge strukturne dejavnike.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le,
če poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem letu, v
katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo,
pri čemer se kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je
število zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega leta višje, kot
je povprečje 12 mesecev v tem davčnem letu in manj mesecih, če je
bilo to obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila
zaposlenih delavcev se zaposleni za delovni čas, krajši od polnega
časa, upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas
ne upoštevajo.
(4) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove po tem členu
v višini 55 % plače osebe, če zaposli osebo, mlajšo od 25 let, ki
se zaposluje prvič.
(5) Olajšava po tem členu se lahko prenese na novega zasebnika
oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo, če so
izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega
zakona. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova
pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi
veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.
(6) Olajšava po prvem odstavku tega člena za zaposlovanje oseb,
mlajših od 29 let, in oseb, starejših od 55 let, se izključuje z
olajšavo za zaposlovanje oseb v poklicu, za katerega na trgu dela
ni iskalcev zaposlitve. Olajšava po četrtem odstavku tega člena se
izključuje z olajšavami po prvem odstavku tega člena. Olajšave po
prvem in četrtem odstavku tega člena se izključujejo z olajšavo za
zaposlovanje invalidov po tem zakonu.
62. člen
(olajšava za zaposlovanje invalidov)
(1) Zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50 % izplačane plače te
osebe, zavezanec, ki zaposluje invalida s 100 % telesno okvaro ali
gluho osebo, pa v višini 70 % izplačane plače te osebe.
(2) Zavezanec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena
nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki
ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70 % izplačanih plač za
te osebe. Za namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka
vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer
se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve
pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z
olajšavo po prvem odstavku tega člena.
63. člen
(olajšava za zavezanca invalida)
Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev,
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % povprečne
mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100 %
telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60 %
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec
opravljanja dejavnosti.
64. člen
(olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju)
Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi
za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi,
vendar največ v višini 80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe
v strokovnem izobraževanju.
65. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)
Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje v zvezi s kolektivnim
prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, določene po
zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko za
premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih
delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev
izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi
državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan
v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno
dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno
olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ
do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije in načina objave
usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona.
65.a člen
(olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 %
zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni
prehod v tem obdobju. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:
1. računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke;
2. okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav
javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja,
energetsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za
klimatsko nevtralnost.
(2) Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama po 61. in 66.a
členu tega zakona.
(3) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem
odstavku tega člena v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov
samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije
oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih
sredstev.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje
tega člena in pri tem upošteva, da gre za spremembo obstoječih
modelov, napredek, izboljšave, trajnostni razvoj ter podporo
ukrepom na drugih področjih. Upošteva tudi strateške nacionalne in
mednarodne cilje na tem področju.
66. člen
(olajšava za donacije)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek
izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske,
socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne,
zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno
koristne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom
Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim
enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav
članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje
navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki
ustreza 1 % obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg znižanja davčne osnove po
prejšnjem odstavku, dodatni znižanji davčne osnove:
1. do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega
obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za
kulturne namene, športne namene in za takšna izplačila
prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in
sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom
države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam
rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU,
ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje
navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, in
2. do zneska, ki ustreza 3,8 % obdavčenega prihodka davčnega
obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi
izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport,
kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja šport, in sicer le za takšna
izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki
ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU,
ki se nahaja izven države članice EU.
(3) Črtan po 10. členu novele
ZDoh-2R (Uradni list RS, št. 63/16).
(4) Za znesek, ki ustreza 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca iz prvega odstavka tega člena, in za znesek 0,2 % in 3,8
% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz drugega
odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem
davčnem obdobju.
(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek znižanja davčne
osnove po tem členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega
člena, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih letih skupaj
z znižanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno leto,
vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku
tega člena, in največ v višini davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s
prvim in drugim odstavkom tega člena tudi če gre za izplačila v
države članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem
besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.
66.a člen
(olajšava za investiranje)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 %
investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna
sredstva v davčnem letu vlaganja.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali
električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in
razen avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega odstavka tega
člena se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah
ter druge podobne pravice.
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po
prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec, ki opremo oziroma
neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega
najema.
(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka
tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih
po letu vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati davčne
osnove.
(6) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma
prevzemna pravna oseba proda oziroma odtuji opremo oziroma
neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno
olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu vlaganja po tem
členu, oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo
od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer
v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega
dolgoročnega sredstva.
(7) Za odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje tudi izguba
pravice do uporabe opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva v primeru finančnega najema, prenos opreme oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja v gospodinjstvo
ter tudi odtujitev opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva, kot je določena s prvim odstavkom 51. člena tega
zakona.
(8) Neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju
opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem
členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
67. člen
(omejitve v zvezi z znižanjem davčne osnove)
(1)
Določbe 61. do 66.a člena tega zakona se ne uporabljajo za
uveljavljanje davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega
dela olajšav iz preteklih obdobij zavezanca, kateremu se davčna
osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim
odstavkom 48. člena tega zakona.
(2) Znižanje davčne osnove po 60. do 66.a členu tega zakona in
določbah drugih zakonov, ki določajo znižanje davčne osnove za
dohodnino od dohodka iz dejavnosti po tem zakonu, skupaj z
uveljavljanjem neizkoriščenih delov znižanj davčne osnove iz
preteklih obdobij, se prizna največ v višini 63 % davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti.
68. člen
(davčni odtegljaj)
(1) Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek
od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če
jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu.
Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po
stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb.
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se davčni odtegljaj izračunava,
odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem
poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega
izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje
in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške
v višini 30 % od posameznega plačila, po stopnji, določeni z
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec
nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, lahko na način,
določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja:
1.
normirane stroške v višini, določeni v prvem odstavku 59. člena
tega zakona, če dokaže izpolnjevanje pogojev iz prve in druge
alineje tretjega odstavka 48. člena tega zakona, pri čemer se pri
presoji izpolnjevanja pogojev smiselno izhaja iz primerljivega
položaja po pravilih oziroma predpisih druge države, ali
2.
namesto normiranih stroškov posamezni aktivnosti v Sloveniji
neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo na podlagi
dokazil.
(3) Davčni odtegljaj se ne izračunava, odteguje in plačuje, če
zavezanec, rezident ali nerezident, ki ima poslovno enoto v
Sloveniji, izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.
(4) Davčni odtegljaj se odšteje od akontacije dohodnine od dohodka
iz dejavnosti, odmerjene za davčno leto v skladu s prvim odstavkom
128. člena tega zakona.
4. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti
69. člen
(splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.
(2)
Kmečko gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali več fizičnih
oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o
prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso
najeta delovna sila (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega
gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega
gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša
najmanj 200 eurov.
(3) Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje
pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega
dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali
pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je
ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.
(4) Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje tudi pridelava
posebnih kultur, kot je določena s predpisi o ugotavljanju
katastrskega dohodka in evidentirana pri Agenciji Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se kot osnovna kmetijska
dejavnost ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega
drevja ter grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja
ter pridelava okrasnih rastlin.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se kot osnovna kmetijska
dejavnost šteje tudi čebelarstvo, določeno s predpisi o
ugotavljanju katastrskega dohodka, vezano na panje, evidentirane v
registru čebelnjakov.
(7) Ne
glede na določbo tretjega odstavka tega člena se kot osnovna
kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost šteje tudi pridelava na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije.
(8) Kot
dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo se šteje dohodek od malega obsega prve stopnje
predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki se štejejo
za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če
se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločijo in to
priglasijo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni
postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– člani
kmečkega gospodinjstva, poleg predelave lastnih kmetijskih in
gozdarskih pridelkov v izdelke iz devetega odstavka tega člena, ne
opravljajo sami ali preko povezanih oseb, druge dejavnosti na
kmetiji, ki se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko šteje
za dopolnilno dejavnost na kmetiji, razen dopolnilne dejavnosti
predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije
iz obnovljivih virov, storitev s kmetijsko in gozdarsko
mehanizacijo in opremo ter ročnim delom ali svetovanja in
usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno
dejavnostjo,
– člani
kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove v skladu z
drugim odstavkom 47. člena tega zakona in
– v
davčnem letu pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo
dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te
dejavnosti ne presegajo 3.500 eurov.
(9) Za
izdelke prve stopnje predelave iz osmega odstavka tega člena se
štejejo: nerazkosane in razkosane klavne živali, moka in drugi
mlevski izdelki, vsi brez dodatkov, maslo, kisla in sladka smetana,
kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri, vsi
brez dodatkov, kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano
sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in
zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen
oljčnega ter smola in oglje.
(10) Ne
glede na osmi in deveti odstavek tega člena se kot dohodek v zvezi
z osnovno kmetijsko dejavnostjo šteje tudi dohodek od predelave
lastnega grozdja v vino na površinah, ki se ocenijo na podlagi
obsega proizvodnje vina, evidentiranega pri ministrstvu, pristojnem
za kmetijstvo, ali priglašenega pri davčnem organu, če gre za vino
iz pridelka grozdja izven Slovenije, če:
– člani
kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove v skladu z
drugim odstavkom 47. člena tega zakona in
– imajo
člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali uporabi vsaj 0,3 hektara
vinograda za predelavo grozdja v vino iz lastnega pridelka
grozdja.
Za oceno
površine vinogradov za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka
grozdja se šteje, da se v povprečju na hektar proizvede 4.600
litrov vina.
(11) Član
kmečkega gospodinjstva po tem členu, določen z zakonom, ki ureja
davčni postopek, mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni
postopek, davčnemu organu priglasiti prenehanje obravnave dohodkov
od malega obsega prve stopnje predelave kot dohodkov v zvezi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. Priglasitev
učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je član kmečkega
gospodinjstva opravil priglasitev pri davčnem organu.
(12) Ne glede na določbo enajstega odstavka tega člena se dohodki
iz osmega odstavka tega člena v davčnem letu po davčnem letu, v
katerem niso več izpolnjeni pogoji iz osmega in devetega odstavka
tega člena, ne štejejo več za dohodke v zvezi z osnovno kmetijsko
in osnovno gozdarsko dejavnostjo po tem zakonu.
(13) Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega
gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek
ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru
kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega
ali gozdnega zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi
drugega pravnega naslova.
(14) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki je član kmečkega
gospodinjstva, v katerem noben član nima pravice do uporabe tega
zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in
zemljiškem katastru, se za namene tega zakona ta pravica pripiše
dejanskemu uporabniku zemljišča, na podlagi prijave dejanskega
uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč pri davčnem organu ali na
podlagi ugotovitve davčnega organa o dejanskem uporabniku.
(15) Šteje se, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost
opravlja tudi fizična oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev
na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja,
evidentirana v registru čebelnjakov.
(16) Šteje se, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost
opravlja tudi fizična oseba, ki so ji v letu, na katero se
obdavčitev nanaša, izplačani drugi dohodki v zvezi z opravljanjem
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
70. člen
(dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti)
Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se
štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih
oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov
kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči,
prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti.
71. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega
zakona je za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, kot je
ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan
30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Davčna osnova od
potencialnih tržnih dohodkov kmetijskih in gozdnih zemljišč izven
Slovenije je katastrski dohodek za kmetijsko zemljišče brez
podrobnejše vrste dejanske rabe bonitete med 51 in 60 ter za gozdno
zemljišče seštevek katastrskega dohodka rastiščnega koeficienta od
8 do 9 in katastrskega dohodka bonitete med 51 in 60.
(2) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega
zakona je za pridelavo v panjih 70 % pavšalne ocene dohodka na
panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega
dohodka.
(3) Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona je
vsak posamezni dohodek.
72. člen
(pripisovanje davčne osnove posameznemu zavezancu)
(1) Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu, članu kmečkega
gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico
uporabljati. Ne glede na prejšnji stavek se katastrski dohodek od
zemljišč izven Slovenije, od pridelave posebnih kultur in
proizvodnje vina, pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega
gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona
šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev
v kmečkem gospodinjstvu.
(2)
Katastrski dohodek zemljišč, s katerimi razpolagajo člani agrarne
skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki se po predpisih o
kmetijstvu štejejo za samostojno kmetijsko gospodarstvo, se
posameznemu članu takega kmetijskega gospodarstva, ki je zavezanec
za dohodnino po tem poglavju, pripiše glede na njegov pripadajoči
solastniški ali sorazmerni delež ali delež, ki ga ima v
uporabi.
(3) Pavšalna davčna osnova za panj se pripiše uporabniku panja.
(4) Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona se
pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za
katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem
deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem
gospodinjstvu.
(5)
Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona, prejetih
za račun članov agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki
se po predpisih o kmetijstvu šteje za samostojno kmetijsko
gospodarstvo, se posameznemu članu takega kmetijskega gospodarstva,
ki je zavezanec za dohodnino po tem poglavju, pripiše glede na
njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež ali delež, ki
ga ima v uporabi.
73. člen
(oprostitve)
(1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena tega zakona, se v davčno
osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva
katastrski dohodek zemljišč:
1. ki jih je na podlagi zakona trajno ali začasno prepovedano
izkoriščati za kmetijsko pridelavo,
2. na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave
za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in
namakanje,
3. ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov,
4. na katerih so vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni
gozdovi, kot obramba pred erozijo,
5. ki so v zemljiškem katastru označena kot zemljišča pod
neodmerjenimi gozdnimi cestami,
6. na katerih so neodmerjene planinske poti,
7. na katerih so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
8. ki ležijo v obmejnem pasu in nad ali pod visokonapetostnimi
daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske namene
onemogočeno,
9. na katerih so evidentirana vojna grobišča,
10. ki jih zavezanec odda skladno s predpisi o preživninskem
varstvu kmetov,
11. ki jih na podlagi odločbe državnega organa o razlastitvi ali
pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati,
12. ki jih je zavezanec z odločbo o denacionalizaciji dobil v last,
ne pa tudi v posest,
13. za katera je bilo skladno s predpisi izdano dovoljenje za
gradnjo,
14. ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi,
15. ki se uporabljajo za doseganje dohodka, kot je določen v III.3.
poglavju tega zakona,
16. ki so bila neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji
postala uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje treh let, z
uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju,
17. na katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki
ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za
obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi,
18. ki se pogozdijo, za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem
letu po pogozditvi,
19. na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo ali ležijo v
varnostnem območju takega objekta in se zanje predpiše ukrep
varovanja.
(2) Ne glede na drugi odstavek 71. člena tega zakona, se v davčno
osnovo od pavšalne ocene dohodka na panj na zahtevo zavezanca ne
všteva pavšalna ocena dohodka na panj za panje, ki se uporabljajo
za doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju tega
zakona.
73.a člen
(olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost)
(1) Kadar je mogoče z računi dokazati vlaganje sredstev članov
gospodinjstva oziroma agrarne skupnosti v osnovna sredstva in
opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti,
se v davčnem letu vlaganja prizna olajšava v višini 40 % vloženega
zneska.
(2) Olajšave za investicije po tem členu se v delu, ki so
financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta
sredstva naravo nepovratnih sredstev, ne priznajo.
(3) Za vlaganje iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo
vlaganja v:
1. nakup zemljišč,
2. nakup ali gradnjo stavb,
3. nakup motornih vozil razen traktorjev in druge kmetijske in
gozdarske mehanizacije.
(4) Za neizkoriščeni del olajšave iz prvega odstavka tega člena se
lahko znižuje davčna osnova v naslednjih petih davčnih letih po
letu vlaganja.
(5) Olajšava se prizna zavezancu v sorazmernem deležu glede na
skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu oziroma glede na
njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni
skupnosti.
(6) V primeru odtujitve osnovnega sredstva oziroma opreme, za
katero je bila uveljavljena olajšava, prej kot v treh letih po letu
vlaganja, se znesek davčne osnove v letu odtujitve poveča za znesek
izkoriščene olajšave, morebitnega neizkoriščenega dela olajšave pa
v naslednjih letih po odtujitvi ni mogoče uveljaviti.
(7) Znižanje davčne osnove po tem členu, vključno z uveljavljanjem
neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij, se prizna
največ v višini 63 % davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti.
5. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice
74. člen
(dohodek)
(1) Dohodek po tem poglavju vključuje:
1. dohodek iz oddajanja premoženja v najem in
2. dohodek iz prenosa premoženjske pravice.
(2) Določbe tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca
po III.3. poglavju tega zakona.
5.1. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem
75. člen
(dohodek iz oddajanja premoženja v najem)
(1) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju je
dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v
nadaljnjem besedilu: premoženja) v najem.
(2) Za oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku tega člena se
šteje:
1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi
pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno
premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja,
najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo
nadomestilo;
2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega
premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe
premoženja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da od njega
zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico
izvrševati na svojem premoženju, prejme ustrezno nadomestilo, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
(3) Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje
najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v
najem, ki vključujejo zlasti:
1. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je
opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto
premoženje plačuje najemnik;
2. premije, nadomestila, odškodnine in podobne dohodke, ki ne
predstavljajo dohodka iz 1. točke tega odstavka.
76. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
1. dohodka iz oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka iz
oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva v najem,
2. materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost
kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
3. dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
4. dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na
državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek
ne presega 84 eurov.
77. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem,
zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % od dohodka, doseženega
z oddajanjem premoženja v najem.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec namesto
normiranih stroškov uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja
premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja (v nadaljnjem
besedilu: dejanski stroški vzdrževanja), če jih v času oddajanja
premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski
stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov. Minister,
pristojen za finance, lahko podrobneje določi dejanske stroške
vzdrževanja za namene tega člena.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, je davčna osnova
od dohodka, ki ga zavezanec doseže z oddajanjem kmetijskega ali
gozdnega zemljišča v najem, dosežen dohodek.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, je davčna osnova
od dohodka, ki ga najemnik doseže z oddajanjem premoženja v
podnajem, dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za
najemnino in drugo nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za
najem tega premoženja.
(5) Davčna osnova se pri vzajemnem oddajanju premoženja v najem
določi za vsako stran posebej, in sicer glede na primerljivo tržno
ceno najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba odda v najem,
upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Zavezanec lahko kot dejanske stroške vzdrževanja iz drugega
odstavka tega člena uveljavlja tudi dejansko porabljena sredstva
rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Zavezancu
se prizna znesek njemu pripisanih porabljenih sredstev rezervnega
sklada, ki so bila vplačana v zvezi z nepremičnino, oddano v najem,
in sicer na podlagi obvestila upravnika, ki nastale stroške
vzdrževanja porazdeli med etažne lastnike po vnaprej določenih
kriterijih in sestavi razdelilnik oziroma obračun teh stroškov.
5.2. Dohodek iz prenosa premoženjske pravice
78. člen
(dohodek iz prenosa premoženjske pravice)
(1) Dohodek iz prenosa premoženjske pravice po tem poglavju
vključuje dohodek, dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja
ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja:
1. materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca,
2. izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave,
načrta, formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega
premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali
znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po
zakonu,
3. osebnega imena, psevdonima ali podobe, na podlagi pogodbe ali
drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za
njen prenos prejme določeno nadomestilo.
(2) Kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice se po tem poglavju
obdavčuje vsak dohodek, prejet kot nadomestilo za prenos
premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za uporabo,
izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja premoženjske pravice.
79. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice,
zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % od dohodka, doseženega
s prenosom premoženjske pravice.
(2) Stroški iz prvega odstavka tega člena se ne priznajo:
1. imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj
ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,
2. v primeru odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopa
pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena,
psevdonima ali podobe.
6. Dohodek iz kapitala
80. člen
(dohodek)
(1) Dohodek iz kapitala po tem poglavju vključuje:
1. obresti,
2. dividende, in
3. dobiček iz kapitala.
(2) Določbe tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca
po III.3. poglavju tega zakona, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
6.1. Obresti
81. člen
(obresti)
(1) Obresti po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od
dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri
bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do
dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz
življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na
podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki
obresti.
(2) Kot obresti se po tem poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki
ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja,
vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti
glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s
tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi
diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno
dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno
dolžniško razmerje.
(3) Za dohodek iz življenjskega zavarovanja iz prvega odstavka tega
člena se šteje tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja,
sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben
register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega
zavarovanja.
(4) Za dolžniške vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena
se štejejo tudi zamenljivi dolžniški vrednostni papirji.
(5) Za obresti po tem poglavju zakona se šteje tudi nadomestilo, ki
ga upravljavec premoženja davčnega zavezanca zagotovi v primeru
negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru
zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju.
82. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
1. obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali
preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov;
2. obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri
izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo
izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;
3. dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer
smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;
4. dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem:
– nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku
desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem
zavarovanju,
– sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote
ena in ista oseba, in
– ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police
življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te
točke;
5. obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski
varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let,
razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe;
6. 50 % zneska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel
kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Če
je upravičenec po navedenem zakonu mrtev ali razglašen za mrtvega
pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se za
upravičenca štejejo njegovi dediči, ki jim je Slovenski
odškodninski sklad oziroma Slovenska odškodninska družba izročila
obveznice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Za namene
izvajanja navedene oprostitve je zavezanec, ki razpolaga hkrati z
obveznicami, ki jih je pridobil kot upravičenec po navedeni točki
ter na drug način, dolžan voditi evidenco zalog obveznic. Zaloge se
vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO);
7. obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se
vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih
upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom.
83. člen
(splošno o davčni osnovi)
Davčna osnova so dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
84. člen
(davčna osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in
dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah)
Ne glede na 83. člen tega zakona, je davčna osnova od obresti,
doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na
računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi
v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo
daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s
privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka
varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, enaka obrestim,
obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako
odloči in o tem v roku in na predpisan način obvesti banko ali
hranilnico in davčni organ.
85. člen
(davčna osnova od dohodka iz finančnega najema)
(1) Davčna osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila
finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne
predstavlja vračila glavnice.
(2) Če po pogodbi o finančnem najemu lastninska pravica po izteku
pogodbeno dogovorjenega obdobja ne preide na najemnika, se dohodek,
ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko izteče pogodba o
finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v
najem po III.5.1. poglavju tega zakona.
86. člen
(davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja)
(1) Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je
razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.
(2) Vrednost vplačila iz prvega odstavka tega člena se v primeru
obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. Če
izplačilo iz prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem
znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih
vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih
izplačil. Če celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil v
pogodbi o življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot celotno
obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med
zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in
pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na
podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovanem
trajanju življenja ob rojstvu v Sloveniji, in sicer kot povprečje
pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu moškega in ženske.
(3) Kadar so se zavarovalcu med trajanjem življenjskega zavarovanja
v skladu z zavarovalnimi pogoji dodelili zneski na račun udeležbe
pri dobičku ali je zavarovalnica na račun zavarovalca vplačala
dodatna vplačila, se ta vštevajo v vplačilo iz prvega odstavka tega
člena po vrednosti, ki je enaka nič.
(4) Davčna osnova od vplačil iz življenjskega zavarovanja, ki niso
zajeta s tretjim odstavkom tega člena in se dodelijo oziroma
vplačajo na račun zavarovalca, ter od dohodkov iz življenjskega
zavarovanja, ki se plačajo upravičenim osebam med trajanjem
zavarovanja, je enaka doseženim vplačilom oziroma plačilom.
(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo
tudi v primeru življenjskega zavarovanja iz 3. in 4. točke 82.
člena tega zakona.
87. člen
(davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za
izplačilo obresti)
Davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za
izplačilo obresti, so dosežene obresti.
88. člen
(davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja)
(1) Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo
papirja ali pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega
papirja pred ali ob dospelosti papirja, so obresti, obračunane za
obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.
(2) Za diskontirani dolžniški vrednostni papir iz prvega odstavka
tega člena se šteje tudi brezkuponski dolžniški vrednostni
papir.
(3) Višina obresti iz prvega odstavka tega člena se določi po
metodi enakomernega (konstantnega) donosa.
(4) Za odkup diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja iz
prvega odstavka tega člena se šteje tudi unovčitev diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja.
88.a člen
(davčna osnova od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom
prevzete terjatve)
Davčna osnova od obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom
terjatve, ki jo je zavezanec prevzel od upnika ali prevzemnika, je
enaka razliki med prejetim nadomestilom oziroma poplačano
vrednostjo terjatve in zneskom, ki ga je zavezanec plačal ob
prevzemu terjatve.
89. člen
(razmejitev med glavnico in obrestmi)
Če ni vnaprej natančno določeno, kolikšen del posameznega plačila
predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del plačilo obresti, se za
namene tega zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti,
izračunane po priznani obresti meri, ki jo določi minister,
pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi
osebami.
6.2. Dividende
90. člen
(dividende)
(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki,
doseženi na podlagi lastniškega deleža.
(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak
delež, ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: imetnik
deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi
in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom
tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim
vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki
ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu:
plačnik).
(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev
dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane
osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku,
ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno
z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic.
(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:
1. prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb;
2. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi
papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika;
3.
dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega
dobička ali prihodkov investicijskega sklada, ki niso zajeti z 81.
členom tega zakona;
4. vrednost vrnjenega naknadnega vplačila družbeniku, ki ga je
vplačal po ustanovitvi družbe v skladu z določili družbene pogodbe,
v delu, ki presega vplačano vrednost. Če naknadnega vplačila
družbenik ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s
pridobitvijo deleža, se obdavčuje vrednost vrnjenega naknadnega
vplačila družbeniku, v delu, ki presega:
– vplačano vrednost naknadnega vplačila ali
– nabavno vrednost pridobljenega deleža, kadar je ta manjša od
vplačane vrednosti naknadnega vplačila;
5. dodatno naknadno izplačilo zavezancu, ki je odsvojil delež iz
III.6.3. poglavja tega zakona, v zvezi z odsvojitvijo deleža, ki ga
izplača pridobitelj deleža in je odvisno od meril uspešnosti
poslovanja družbe v prihodnosti, določenih v pogodbi o odsvojitvi
deleža;
6. izplačana vrednost delnic ali deležev v
primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih
delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva
lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje
izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali
deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je
dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se
nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če
je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na
različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene
delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne
šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega
zakona.
91. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dosežena dividenda, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(2) Davčna osnova se pri prikritem izplačilu dobička določi na
podlagi primerljive tržne cene.
6.3. Dobiček iz kapitala
92. člen
(dobiček iz kapitala)
Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo
kapitala.
93. člen
(kapital)
Za kapital po tem poglavju se štejejo:
1. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v
spremenjenem ali nespremenjenem stanju;
2. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in
drugih oblikah organiziranja;
3. investicijski kuponi.
94. člen
(odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitev
kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje
kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega
kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru
likvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža v
primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja
lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila
lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
95. člen
(neobdavčljiva odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se ne šteje:
1. prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali
osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo
osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti
fizične osebe;
2. odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali
po darilni pogodbi za primer smrti;
3. prenos
nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov
oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto
razlastitve;
4. prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru
ustanovitve zastavne pravice na kapitalu, in prenos nazaj
posojilodajalcu oziroma zastavitelju, razen prenosa nazaj v
primeru, ko se posojeni kapital proda in vrne novo kupljeni
kapital;
5. zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega
izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki
in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka;
6. razdelitev delnic istega izdajatelja na delnice ali združitev
delnic istega izdajatelja v delnice, ki se opravi pri
nespremenjenem osnovnem kapitalu izdajatelja, razen morebitnih
denarnih izplačil; za delnico po tej točki se šteje tudi
začasnica;
7. zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega
izdajatelja; morebitna denarna izplačila ob zamenjavi se štejejo za
delno odsvojitev;
8. zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je
namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega
leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve ali umiku delnic
oziroma deležev oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni
družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne
družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oziroma
zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je
namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge;
9. razveljavljena po Odločbi Ustavnega
sodišča.
10. prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev
v skladu z zakoni.
96. člen
(oprostitev)
(1) Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri
odsvojitvi kapitala po 15 letih imetništva.
(2) Dohodnine se ne plača tudi od dobička iz kapitala, doseženega
pri:
1. prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v
procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi,
ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev
se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v
kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega
preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko
preoblikovanje podjetij;
2. odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve
stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec
prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam
dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo; če je
zavezanec stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z
opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se za odsvojitev
kapitala po tej točki ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja
ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z
opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali
stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano
kot sredstvo za potrebe dejavnosti) ali ga je oddajal v najem;
3. odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z
zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic
investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske
družbe – v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene
investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz
pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku
obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v
vzajemni sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to
področje – pod pogojem, da so bile te delnice pridobljene v procesu
lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki
urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;
4. odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev;
5. odsvojitvi deleža, pridobljenega na podlagi naložb tveganega
kapitala (naložb v obliki povečanja osnovnega kapitala družbe z
vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske družbe) v družbi
tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja
družbe tveganega kapitala, če je imela ta družba status družbe
tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva takega deleža
zavezanca; o tem ali gre za odsvojitev kapitala po tej točki,
odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve pri davčnem
organu. Ta točka se za zavezanca, ki je pridobil delež v družbi
tveganega kapitala v času odobrene sheme državne pomoči za tvegani
kapital in izpolnjuje pogoje po tej točki, uporablja do odsvojitve
tega deleža.
(3) Izguba, ki jo zavezanec doseže pri odsvojitvi kapitala iz
prvega in drugega odstavka tega člena, ne zmanjšuje davčne osnove
od dobička iz kapitala.
(4) V čas prijavljenega stalnega prebivališča iz 2. točke drugega
odstavka tega člena se pri državljanu države članice EU oziroma
EGP, ki ni Slovenija, šteje tudi čas prijavljenega začasnega
prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.
97. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo
kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Kadar
je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo
kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika,
zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in
odsvojitvijo kapitala. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo
in odsvojitvijo kapitala, se priznajo največ v višini, ki ne sme
preseči nižjega od:
1. seštevka 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti
kapitala ob odsvojitvi, ali
2. pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in
vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
(2) Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in
vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko
v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo
zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem
poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko zavezanec
neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) v letu, za katero se
dohodnina odmerja, ki jo doseže pri odsvojitvi delnic ali deležev
oziroma osnovnih vložkov, ki jih je pridobil pred pridobitvijo
novih delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov pri povečanju
osnovnega kapitala iz sredstev družbe, prenaša v naslednja davčna
leta in zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala v
naslednjih davčnih letih, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna
osnova. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun prenesenega
neizkoriščenega dela negativne razlike (izgube) se pozitivna davčna
osnova najprej zmanjša za neizkoriščeni del negativne razlike
(izgube) starejšega datuma.
(4) V primerih, ko se pozitivna davčna osnova, zmanjšana z izgubami
iz drugega in tretjega odstavka tega člena, nanaša na različna
obdobja imetništva kapitala, se dohodnina odmeri od skupne letne
pozitivne davčne osnove, ki se razdeli med posamezna obdobja
imetništva kapitala iz drugega odstavka 132. člena tega zakona
upoštevaje sorazmerne deleže. Sorazmerni deleži se ugotovijo kot
razmerje med pozitivno davčno osnovo posameznega obdobja imetništva
kapitala in seštevkom pozitivnih davčnih osnov posameznih obdobij
imetništva kapitala v davčnem letu.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika
(izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke
93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem
poglavju:
1. če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala
pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi
pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala
ali
2. če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali
pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do
lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh
deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških
deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi
istovrstni kapital.
98. člen
(vrednost kapitala ob pridobitvi)
(1) V vrednost kapitala ob pridobitvi se všteva nabavna vrednost
kapitala in stroški, ki so določeni s tem členom.
(2) Za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega člena se
šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v
času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če
vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za
nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času
pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je
bil kapital pridobljen po 1. točki 95. člena tega zakona ali na
podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v času
pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na
dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna
cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z
ustreznimi dokazili.
(3) Kadar zavezanec pridobi delnice ali drug kapital na način,
določen v četrtem odstavku 43. člena tega zakona, se za nabavno
vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena
delnice ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena
oziroma na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali drug
kapital.
(4) Kadar zavezanec pridobi delnico ali povečani delež oziroma
osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe,
se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali
pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka
nič.
(5) Kadar zavezanec pridobi kapital s prenosom sredstev iz podjetja
zavezanca v svoje gospodinjstvo ali s prenehanjem opravljanja
dejavnosti, se za nabavno vrednost prenesenega sredstva šteje
primerljiva tržna cena sredstva na dan prenosa oziroma na dan
prenehanja opravljanja dejavnosti. Kadar zavezanec pridobi kapital
iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona v okviru opravljanja
dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona in se dohodki iz tega
kapitala v skladu s 54. členom tega zakona izključujejo iz dohodkov
iz dejavnosti, se ne glede na prvi stavek tega odstavka za nabavno
vrednost takega kapitala šteje vrednost ob začetnem pripoznanju v
poslovnih knjigah oziroma evidencah v skladu z računovodskimi
standardi, razen če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz
njegovega gospodinjstva; če je kapital prenesen v podjetje
zavezanca iz njegovega gospodinjstva, se za nabavno vrednost
kapitala šteje nabavna vrednost, določena v skladu z drugim do
četrtim odstavkom tega člena.
(6) Razveljavljen po Odločbi Ustavnega
sodišča.
(7) Stroški iz prvega odstavka tega člena so:
1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov
vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je
plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila in davka na promet
nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala;
3. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo
pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v
skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se
vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški
cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot
188 eurov;
4. naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi
družbe v skladu z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo
niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega
vračila.
(8) Kadar je družbeniku vrnjeno obvezno naknadno vplačilo, ki ga
sam ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s
pridobitvijo deleža, tako vrnjeno naknadno vplačilo zmanjša nabavno
vrednost pridobljenega deleža v višini vplačane vrednosti takega
naknadnega vplačila, vendar znesek zmanjšanja ne more preseči
nabavne vrednosti.
(9) Nabavna vrednost in stroški v tuji valuti iz prvega odstavka
tega člena se preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka
Slovenije. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve
kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.
99. člen
(vrednost kapitala ob odsvojitvi)
(1) Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v prodajni ali
drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital
ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob
odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih
dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala,
ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za
vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena
kapitala ob odsvojitvi.
(2) Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške
zavezanca:
1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob
odsvojitvi nepremičnine;
2. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene
nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z
obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost
nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve
nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več
kot 188 eurov.
(3) Vrednost kapitala ob odsvojitvi in stroški iz drugega odstavka
tega člena v tuji valuti se preračunajo v eure po tečaju, ki ga
objavlja Banka Slovenija. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na
dan odsvojitve kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.
100. člen
(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)
(1) Kadar zavezanec odsvoji kapital na način, določen v drugem
odstavku tega člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku
odsvojitve ne ugotavlja.
(2) Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži pri naslednjih
odsvojitvah kapitala:
1. podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, vključno z
neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi;
2. zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev,
združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek
od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;
3. zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske
kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri
istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za
upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb, ali rezident druge države članice EU, če
družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov
med podskladi.
(3) O tem ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega
člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve
kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom, ki
ureja davčni postopek.
(4) Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje
obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi
zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive
odsvojitve kapitala, pridobljenega z zamenjavo iz 2. ali 3. točke
drugega odstavka tega člena.
(5) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot čas
pridobitve s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala
šteje:
1. v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z
obdaritvijo – datum, ko je darovalec pridobil kapital;
2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih
deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in
delitvah – datum, ko so bili zamenjani deleži pridobljeni;
3. v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med
podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – datum, ko so bili
prvi zamenjani investicijski kuponi pridobljeni.
(6) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot nabavna
vrednost s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala
šteje:
1. v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z
obdaritvijo – nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital
pridobil darovalec;
2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih
deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in
delitvah – nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove
pridobitve;
3. v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med
podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – nabavna vrednost
prvih zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove
pridobitve.
(7) Za otroka po tem členu se šteje lasten otrok, posvojenec in
pastorek.
101. člen
(čas pridobitve kapitala)
(1) Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali
drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe
ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je
fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za
čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih
dokazil.
(2) Kadar se nepremičnina pridobi z graditvijo, ki jo izvaja
zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega
dovoljenja. V primeru pridobitve nepremičnine z graditvijo, ki jo
po pogodbi za zavezanca izvaja druga oseba, se za čas pridobitve
šteje datum sklenitve pogodbe med zavezancem in izvajalcem. Če
zavezanec v času dveh let od podpisa pogodbe ne prevzame zgrajene
nepremičnine, se za čas pridobitve šteje datum dejanskega prevzema
zgrajene nepremičnine.
(3) Kadar se odsvoji objekt, ki stoji na zemljišču, katerega čas
pridobitve ni enak času pridobitve objekta, se kot čas pridobitve
objekta in zemljišča šteje čas pridobitve objekta.
(4) Kadar je zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo
solastninsko pravico na kapitalu ali imajo na njem skupno lastnino,
in se tak kapital pozneje razdeli, se za čas pridobitve kapitala,
ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je na kapitalu
pridobil solastninsko pravico oziroma ko je kapital pridobil v
skupno lastnino. Če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v
obsegu, ki presega del, ki bi mu pripadal iz solastništva ali
skupne lastnine, se za čas pridobitve presežnega dela šteje čas
razdelitve.
(5) Kadar je zavezanec kapital pridobil na način iz prvega stavka
petega odstavka 98. člena tega zakona se za čas pridobitve šteje
čas prenosa sredstev iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo
oziroma čas prenehanja opravljanja dejavnosti. Kadar zavezanec
pridobi kapital iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona v okviru
opravljanja dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona in se dohodki
iz takega kapitala v skladu s 54. členom tega zakona izključujejo
iz dohodkov iz dejavnosti, se ne glede na prvi stavek tega odstavka
za čas pridobitve takega kapitala šteje čas pridobitve kapitala v
podjetje, razen če je kapital prenesen v podjetje zavezanca iz
njegovega gospodinjstva; če je kapital prenesen v podjetje
zavezanca iz njegovega gospodinjstva, se za čas pridobitve kapitala
šteje čas pridobitve kapitala v gospodinjstvo zavezanca.
(6) Kadar je zavezanec pridobil delnico ali
povečani delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega
kapitala iz sredstev družbe, se za čas pridobitve tako pridobljene
delnice ali pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega
vložka šteje datum sklepa o povečanju osnovnega
kapitala.
102. člen
(čas odsvojitve kapitala)
Za čas odsvojitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali
drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe
ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je
fizična oseba odsvojila kapital. V primeru prenehanja gospodarske
družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja ter pri zmanjšanju
osnovnega kapitala, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum
sklepa organa o prenehanju oziroma sklepa organa o zmanjšanju
osnovnega kapitala. V primeru izstopa ali izključitve se za čas
odsvojitve šteje datum vpisa učinka izstopa ali izključitve v
register. V drugih primerih odsvojitve se za čas odsvojitve
kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil.
103. člen
(vodenje evidenc zalog kapitala)
(1) Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala
iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona. Zaloge takega kapitala se
vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec vodi
ločeno evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih ima
v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o
gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec vodi
evidenco zalog investicijskih kuponov istega vzajemnega sklada
ločeno po posameznih razredih kuponov.
104. člen
(pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta)
V dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se vštevajo v davčnem
letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz
kapitala. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v
času odsvojitve kapitala.
7. Drugi dohodki
105. člen
(opredelitev drugih dohodkov)
(1) Drugi dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne
štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega
zakona.
(2) Za druge dohodke po tem zakonu se ne štejejo dohodki iz 19. do
vključno 32. člena tega zakona in dohodki, ki so v skladu s tem
zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno
osnovo.
(3) Drugi dohodki vključujejo:
1. nagrade;
2. darila;
3. dobitke v nagradnih igrah;
4. priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o
uresničevanju javnega interesa na področju kulture;
5. kadrovske in druge štipendije;
6. družinske invalidnine in družinski dodatek po zakonu o vojnih
invalidih;
7. nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo
pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziroma odstopom
pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je
mogoče izraziti v denarju;
8. aro, ki jo je prejel zavezanec ob sklenitvi pogodbe in ki je ne
vrne stranki, ki ni izpolnila pogodbe, razen are, ki jo zavezanec
zadrži v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46.
členu tega zakona;
9. izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih
družb;
10. vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi
lastniškega deleža iz 90. člena tega zakona v plačniku, ki ne
predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za nadomestilo
se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku
deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega
deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika, ki se ne
šteje za dohodek po III.6.2. poglavju tega zakona;
11. dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz
dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz
prenosa premoženjske pravice ter za dohodek iz kapitala in ni
dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni
dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu.
(4) Ne
glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, se za drugi
dohodek šteje tudi vsak dohodek, ki ga prejme prostovoljec od
prostovoljske organizacije na podlagi ali v zvezi z opravljanjem
prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja
prostovoljstvo.
106. člen
(drugi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska
štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje,
osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali
študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in
za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Pri
določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot
je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu
prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno
upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in
4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(2) Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega
člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek,
določen v prvem odstavku tega člena.
107. člen
(oprostitev)
Ne glede na 105. člen tega zakona, se dohodnine ne plačuje od:
1. nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem,
znanstveno-raziskovalnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem,
športnem ali socialnem področju ter na področju prostovoljstva, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
– jih izplača država, samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki
ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec
prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom,
– ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma
storitev in
– je bil prejemnik nagrade ali priznanja izbran kot nagrajenec brez
lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri prijavi na razpis oziroma v
postopku izbora nagrajenca;
2. Črtana po 3. členu novele
ZDoh-2T (Uradni list RS, št. 21/19).
3. dnevnih povračil stroškov po pravilih EU, kadar je izplačilo
opravljeni fizični osebi, ki sodeluje v projektu tesnega
medinstitucionalnega sodelovanja, in v zvezi s tem prejme le
navedene prejemke;
4. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitve in
dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se
udeleži posveta z mednarodno udeležbo in v zvezi s tem prejme le
povračilo stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za
povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;
5. izplačila odkupne vrednosti izplačevalcu pokojninske rente v
enkratnem znesku v primeru rednega prenehanja prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi uveljavitve pravice do
pokojninske rente, ko upravljavec v imenu in za račun zavarovanca
sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje
pokojninskih rent, po katerem zavarovanec pridobi pravico do
doživljenjske pokojninske rente v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
6. prenosa sredstev, ki je opravljen v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med pokojninskimi načrti
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, med podskladi
krovnega pokojninskega sklada in med kritnimi skladi, ki spadajo v
skupino kritnih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko
življenjskega cikla, ter iz poklicnega v prostovoljno dodatno
zavarovanje;
7. družinske invalidnine in družinskega dodatka po zakonu o vojnih
invalidih, ki jih prejmejo družinski člani osebe, ki je padla,
umrla ali je bila pogrešana pri opravljanju vojaških ali drugih
dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije ob
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991) ali osebe, ki je
izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana zaradi dogodkov ob
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991) in družinski člani
osebe, ki je na tej podlagi uveljavila status vojaškega vojnega
invalida ali civilnega invalida vojne, po njeni smrti.
108. člen
(davčna osnova za druge dohodke)
(1) Davčna osnova je doseženi dohodek, če ni s tem zakonom za
posamezno vrsto dohodka drugače določeno.
(2) V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova
vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril,
prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84
eurov.
(3) V davčno osnovo se ne všteva dobitka v nagradnih igrah, ki niso
igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali
naključje, če vrednost dobitka ne presega 42 eurov.
(4) V
davčno osnovo se ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju
dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je
izplačilo opravljeno fizični osebi, ki:
– jo
napoti ali pozove državni ali drug organ zaradi izvajanja
dejavnosti tega organa;
–
prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v
prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno
izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih,
sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih
verskih skupnosti, v dejavnostih političnih strank in
splošnokoristnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene
dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
–
prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v
dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi
delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja
ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne
pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev;
in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji
in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade
iz 44. člena tega zakona.
(5) Ne
glede na četrti odstavek tega člena, se v davčno osnovo od dohodka
iz četrtega odstavka 105. člena tega zakona poleg prejemkov, ki so
navedeni v četrtem odstavku tega člena, ne vštevajo tudi:
1.
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca pod pogojem,
da je določeno v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske
organizacije, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna
za opravljanje določenega prostovoljskega dela in pod pogojem, da
je prostovoljska organizacija določila navedeno nadomestilo na
podlagi izračuna realnih stroškov in zato to nadomestilo
predstavlja utemeljen in razumen znesek – letno do višine 20 %
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega
koledarskega leta. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na
podlagi dokazil;
2.
nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na
opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v
Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi dogovora s
prostovoljsko organizacijo, ki je osebo napotila in če je ta
organizacija za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva sama
ali se zagotovijo na podlagi evropskega ali mednarodnega programa,
ki poteka na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila ali k
njej pristopila Slovenija:
a) za
napotene v Slovenijo – dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno
potovanje nad 12 do 24 ur v Sloveniji, ki se ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja,
b) za
napotene v tujino – dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno
potovanje nad 14 do 24 ur v tujino, ki se ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja;
3.
nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za
izjemne dosežke – do višine 50 % finančne nagrade, razpisane za
preteklo leto, za državno priznanje za izjemne dosežke na področju
prostovoljstva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) jo
največ enkrat letno v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo,
izplača prostovoljska organizacija, ki ima v splošnem aktu vnaprej
določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke ter postopek in
kriterije za izbor,
b) ne gre
za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev
in
c) je bil
prejemnik nagrade izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti
oziroma udeležbe v postopku izbora nagrajenca;
4.
plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje
prostovoljca, ki mora biti nezgodno zavarovan v skladu z zakonom,
ki ureja prostovoljstvo, za čas opravljanja prostovoljskega dela,
če prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za
zdravje ali življenje prostovoljca ali če je tako dogovorjeno z
dogovorom o prostovoljskem delu.
(6) Če se
izplačujejo dohodki iz četrtega in iz 1. do 3. točke petega
odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v teh
odstavkih oziroma točkah kot neobdavčen, se znesek posameznega
dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen,
všteva v davčno osnovo.
(7) Zavezanec, ki je prejel izplačilo odkupne vrednosti iz
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi
plačanih premij izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v
Sloveniji ali drugi državi članici EU, ki je bil odobren in vpisan
v register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko na način, določen z
zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja drugačno določitev
višine tega dohodka za odmero dohodnine, kot je določena s prvim
odstavkom tega člena, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz
obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za
socialno varnost. Dohodek se določi tako, da se izplačilo odkupne
vrednosti zmanjša za vplačane premije prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja in poveča za seštevke zneskov:
1. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki so zavezancu zmanjševale letno davčno osnovo od
dohodkov zavezanca za odmero dohodnine,
2. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki se niso vštevale v davčno osnovo, in
3. vplačanih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki se niso vštevale v osnovo za plačilo prispevkov za
socialno varnost.
Tako ugotovljeni dohodek je enak najmanj seštevku zneskov iz 1., 2.
in 3. točke prejšnjega stavka.
IV. LETNA DAVČNA OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE
1. Letna davčna osnova
109. člen
(letna davčna osnova rezidenta)
(1) Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v
davčnem letu, je vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve,
dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna
osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa
premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in
zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. V letno
davčno osnovo iz prejšnjega stavka se všteva tudi vsota davčnih
osnov od vseh vrst dohodkov iz 1. in 3. točke 131.a člena tega
zakona, če se zavezanec rezident tako odloči in s tem seznani
davčni organ, na način, določen s tem zakonom.
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena, se letna davčna osnova od
dohodkov iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti zmanjša tudi za
obvezne prispevke za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno
varnost zavezanca, ki opravlja kmetijsko ali dopolnilno dejavnost
na kmetiji, in jih plačuje kot kmet oziroma član kmečkega
gospodarstva, v skladu s predpisi, v višini razlike med obveznimi
prispevki za socialno varnost, ki jih zavezanec plačuje iz naslova
opravljanja kmetijske in dopolnilne dejavnosti in delom obveznih
prispevkov za socialno varnost iz tega naslova, ki so upoštevani
pri izračunu davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti. Razlika iz prejšnjega stavka se prizna v
obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(3) Na letni ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih na
način, kot je določen v 71. členu tega zakona, vključno z
oprostitvami iz 73. člena tega zakona, se zmanjša za obvezne
prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se nanašajo na
socialno zavarovanje zavezanca, za pristojbine, uvedene s predpisi
o gozdovih in za stroške delovanja in vzdrževanja osuševalnih in
namakalnih sistemov, določene na podlagi predpisov o kmetijskih
zemljiščih.
(4) Če je na letni ravni ugotovljena davčna osnova iz 71. člena
tega zakona negativna, se šteje, da je davčna osnova enaka nič.
(5) Letna davčna osnova se ob izpolnjevanju pogojev iz 116. člena
tega zakona lahko ugotavlja tudi za rezidente držav članic EU
oziroma EGP.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v letno davčno osnovo
od regresa za letni dopust šteje vsota tega dohodka, ki presega 100
% povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na
mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za prispevke za
socialno varnost, upoštevane pri določanju davčne osnove v skladu z
41. členom tega zakona. V vsoto iz prejšnjega stavka se ne šteje
posamezno izplačilo tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni
pogoji za davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena
tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v letno davčno
osnovo od plačila za poslovno uspešnost všteva vsota tega dohodka,
ki:
− presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,
preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po
podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za
sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na
podlagi posebnih predpisov plačevati delavec, glede na delež teh
dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo, ali
− presega 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z
nadomestili plače, za leto, za katero se dohodnina odmerja,
izplačane v letu in v mesecu januarju po letu, za katero se
dohodnina odmerja, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za
socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov
plačevati delavec, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v
davčno osnovo.
V vsoto iz prejšnjega stavka se ne všteva posamezno izplačilo
tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno
obravnavo po 12. točki prvega odstavka 44. člena tega
zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
v letno davčno osnovo od plačila za poslovno uspešnost všteva vsota
tega dohodka, ki presega 100% povprečne letne plače zaposlenih v
Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina
odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije,
zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki jih
mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delojemalec, glede na
delež teh dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. V vsoto iz
prejšnjega stavka se ne všteva posamezno izplačilo tega dohodka, za
katerega niso izpolnjeni pogoji za davčno obravnavo po 12. točki
prvega odstavka 44. člena tega zakona.
110. člen
(upoštevanje oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine od
drugih dohodkov rezidenta)
(1) Dohodek rezidenta, od katerega se skladno z določbami
mednarodne pogodbe v Sloveniji ne plačuje dohodnine, se upošteva
pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka
takega rezidenta, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
(2) V dohodek iz prvega odstavka tega člena se ne všteva dohodek iz
kapitala iz III.6 poglavja tega zakona in dohodek iz oddajanja
premoženja v najem iz III.5.1 poglavja tega zakona.
2. Davčne olajšave
111. člen
(splošna olajšava)
(1) Vsakemu rezidentu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v
višini 7.500 eurov 5.000
eurov letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne
uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
(2) Črtan po 19. členu novele
ZDoh-2V (Uradni list RS, št. 66/19).
(3) Poleg
olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se rezidentu,
katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka
iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od
tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov –
razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne
všteva v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne
presega 13.316,83 eurov 16.000
eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove. Zmanjšanje se
prizna v višini, določeni v odvisnosti od višine skupnega dohodka,
in se izračuna po enačbi:
zmanjšanje = 18.700,38 eura – 1,40427 x skupni dohodek.
zmanjšanje = 18.761,40 eura – 1,17259 x
skupni dohodek.
(4) Za dohodek iz dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena se
šteje dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za
obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen
razlike v obrestih.
(5) Glede uskladitve in načina objave zneskov skupnega dohodka, ki
so določeni v tretjem odstavku tega člena, se uporablja 118. člen
tega zakona.
(6) V skupni dohodek iz tretjega odstavka tega člena se, če se
zavezanec rezident v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 109.
člena tega zakona odloči za vštevanje dohodkov iz 1. in 3. točke
131.a člena tega zakona v letno davčno osnovo, vštevata tudi
dohodka iz 1. in 3. točke 131.a člena tega zakona.
112. člen
(osebne olajšave)
(1) Rezidentu, invalidu s 100 % telesno okvaro, se prizna
zmanjšanje letne davčne osnove v višini 14.971 eurov letno, če mu
je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra
za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo
borcev in vojaških invalidov.
(2) Črtan po 6. členu ZDoh-2M
(Uradni list RS, št. 96/13).
(3) Rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
13,5 % odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
(4) Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega
zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, se prizna
zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjenega nadomestila. Za
nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja se ne šteje
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga
izplačuje delodajalec uživalcu pravic na podlagi preostale delovne
zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so se
uporabljali do 31. decembra 2002.
(5) Rezidentu, prejemniku priznavalnine po zakonu o republiških
priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na
področju kulture, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 %
odmerjene priznavalnine.
(6) Rezidentu, prejemniku poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
13,5 % odmerjene poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(7) Olajšava iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega
člena se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od
posameznega dohodka, navedenega v tretjem, četrtem, petem in šestem
odstavku tega člena.
(8) Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v
skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite,
reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni
organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci,
se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 eurov
letno.
113. člen
(posebna osebna olajšava)
(1) Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na
področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v
kulturi, se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za
področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega
delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 %
prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(2) Rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je
vpisan v razvid samostojnih novinarjev, se pod pogojem, da nima
sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti,
prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini
15 % prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(3) Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta,
se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne
osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi
napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije
za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku
3.500 eurov. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše
na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za
dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za
največ štiri leta od dneva vpisa.
(4) Rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan
v razvid poklicnih športnikov, se pod pogojem, da nima sklenjenega
delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 %
prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(5) Črtan po 7. členu novele
ZDoh-2M (Uradni list RS, št. 63/13).
(6) Rezidentu, prejemniku dohodka iz
delovnega razmerja, se do dopolnjenega 29. leta starosti, vključno
z letom, v katerem dopolni 29 let starosti, prizna zmanjšanje
davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja v znesku 1.300 eurov
letno. Olajšava se prizna sorazmerno glede na število mesecev
delovnega razmerja v posameznem davčnem letu, pri čemer se upošteva
vsak polni mesec zaposlitve.
114. člen
(posebna olajšava)
(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje
letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.066 eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
7.486 eurov letno;
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov
letno.
(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in
2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 180 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 1.680 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 3.180 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 4.680 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.500 eurov
glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.
(3) Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz 2. točke
prvega odstavka tega člena se šteje otrok, ki:
1. ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali
3. ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju
invalidov.
(4) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se
prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega
otroka pa, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta
nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar
največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi
za otroka po tej starosti, če traja njegovo šolanje na visoki
stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali
poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave
se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je
šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena se olajšava, določena v
2. točki prvega odstavka tega člena, za otroka, ki ima status
invalida v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov,
prizna ne glede na njegovo starost.
(6) Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne
priznava zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže,
da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se
olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu
z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
prizna pravico do otroškega dodatka.
(7) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se ne
prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja,
usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima
celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da
tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima
zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za
dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki
ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do
dodatka za nego otroka.
(8) Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka
tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju
dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v
skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske
prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z
zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba
centra za socialno delo o pridobitvi statusa invalida v skladu z
zakonom o socialnem vključevanju invalidov.
(9) Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za
priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana
dejansko preživljal.
(10) Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu
prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le
morebitna razlika do celotne višine olajšave.
(11) Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo
uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega
člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
(12) Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe,
sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo
preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je
prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne
olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se
razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu
pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok
zaupan.
115. člen
(vzdrževani družinski člani)
(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec,
ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za
preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s
sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo
plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se
štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok
do 18. leta starosti.
(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok
do 26. leta starosti, če:
– neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje
na srednji, višji ali visoki stopnji,
– ni zaposlen,
– ne opravlja dejavnosti, in
– nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine
posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3.
točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz
prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen
družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo
na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja,
štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in
29. členu tega zakona.
Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če
se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo
šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo
štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši
od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je
prijavljen pri službi za zaposlovanje in ima po predpisih o prijavi
prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot starši
oziroma posvojitelji ter nima lastnih dohodkov za preživljanje
oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena
tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi
dohodki po tem zakonu.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki
ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega
družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za
nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega
družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s
prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali
visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje
na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše
bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje,
v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v
navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje
zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena
se otrok, ki ima status invalida v skladu z zakonom o socialnem
vključevanju invalidov in nadaljuje šolanje na srednji, višji ali
visoki stopnji, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na
njegovo starost. Otrok iz prejšnjega stavka, ki se ne šola, nima
lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne
olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in
varstvo, določene v 2. točki prvega odstavka 114. člena tega
zakona, se ne glede na četrti odstavek tega člena šteje za
vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost. Za
lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem
zakonu, razen dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih
veteranih, zakonu o vojnih invalidih, zakonu o socialnem
vključevanju invalidov ter zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
(8) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma
otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če
ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih
staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na
podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če
zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.
(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi
starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov
za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona, in imajo po predpisih o prijavi
prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče kot zavezanec ali
so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in
zavezanec krije stroške teh storitev ali imajo zavezanec in starši
oziroma posvojitelji sklenjen sporazum o preživnini v obliki
izvršljivega notarskega zapisa v skladu z zakonom, ki ureja
družinska razmerja, ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma
posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za
dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi
dohodki po tem zakonu.
(10) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni
del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje
pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so
ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana,
določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod
pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne
uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V
takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi
otrok člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za
vzdrževanega družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje
otrok, kot je določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za
lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki
po tem zakonu.
(11) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba,
ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in
ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije
oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima
Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi
izvajanja domače zakonodaje.
116. člen
(olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP)
Fizična oseba, ki je rezident države članice EU oziroma EGP, ki ni
Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz
dejavnosti, razen dohodkov iz dejavnosti, če se davčna osnova od
teh dohodkov ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, lahko
uveljavlja olajšave, določene v 111., 112., 113., 114. in 117.
členu tega zakona, če z dokazili dokaže, da znašajo navedeni
dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90 % njenega celotnega
obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi
njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz
obdavčitve ali so neobdavčeni.
117. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)
(1) Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se lahko zmanjša
za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega
načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po
pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v
skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24 %
obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zavarovanca, oziroma 5,844 % pokojnine zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije in načina objave
usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona.
(2) Če plačujeta premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja delodajalec in delojemalec, se pri določitvi višine
premije, za katero se priznava olajšava, upošteva skupni znesek
vplačanih premij.
(3) Če v primeru iz drugega odstavka tega člena skupni znesek
vplačanih premij presega znesek iz prvega odstavka tega člena,
lahko zavezanec uveljavlja olajšavo samo od tistega dela vplačane
premije, ki je enaka razliki med zneskom iz prvega odstavka tega
člena in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi kadar je
zavezanec istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja in v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.
118. člen
(uskladitev olajšav)
(1) Z zakonom, ki ureja izvrševanje
proračuna, se ob upoštevanju ciljev ekonomske politike vlade in po
prehodnem posvetu vlade s socialnimi partnerji določi koeficient, s
katerim se uskladijo zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem
in osmem odstavku 112. člena, tretjem in šestem odstavku 113.
člena, prvem in drugem odstavku 114. člena ter v prvem odstavku
117. člena tega zakona. Koeficient se določi najmanj v višini 50 %
rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec
junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta,
po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, če je ta
pozitivna.
(2) Usklajene zneske olajšav, ob
upoštevanju koeficienta, določenega v skladu s prvim odstavkom tega
člena, in enačbo za določitev olajšave iz tretjega odstavka 111.
člena tega zakona določi minister, pristojen za finance, najpozneje
v decembru tekočega leta za naslednje leto, če je z zakonom, ki
ureja izvrševanje proračuna, za naslednje leto določena
uskladitev.
3. Odmera dohodnine
119. člen
(odmera dohodnine)
(1) Letna davčna osnova iz 109. člena tega zakona, zmanjšana za
zneske olajšav iz 111. člena, prvega in osmega odstavka 112. člena,
113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena
tega zakona, je neto letna davčna osnova.
(2) Dohodnina se odmeri od neto letne davčne osnove po stopnjah iz
122. člena tega zakona.
120. člen
(povprečenje)
(1) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se
zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi
sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let (v nadaljnjem
besedilu tega odstavka: dohodek iz preteklih let), dohodnina odmeri
od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz
preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni
stopnji zavezanca (v nadaljnjem besedilu: povprečna stopnja).
Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz
122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega
zakona, ki se zmanjša za 80 % davčne osnove od dohodka iz preteklih
let ter za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in osmega odstavka
112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in
117. člena tega zakona.
(2) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se
zavezancu, ki je dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka
47. člena tega zakona in ugotavlja davčno osnovo od tega dohodka na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, dohodnina odmeri od neto
letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodke iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena – po posebej izračunani povprečni
stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj
dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109.
člena tega zakona, v katero se všteva le sorazmerni del davčne
osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami,
od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona
na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti,
ter zmanjša za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in osmega
odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114.
člena in 117. člena tega zakona. Sorazmerni del dohodka iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena se ugotovi tako, da se ta
dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega
gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
121. člen
(olajšave in lestvica za zavezanca, ki je rezident za del
davčnega leta)
Pri odmeri dohodnine za davčno leto, v katerem je fizična oseba
postala ali prenehala biti rezident, se davčne olajšave in lestvica
iz 122. člena tega zakona upoštevajo sorazmerno obdobju, ki se
šteje za obdobje, v katerem je fizična oseba bila rezident.
V. STOPNJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO
OSNOVO
122. člen
(stopnje dohodnine)
(50) Stopnje
dohodnine za davčno leto so:
če
znaša neto letna davčna osnova v eurih
|
|
|
znaša dohodnina
v
eurih
|
nad
|
do
|
|
|
|
|
|
|
8.500,00
|
|
|
16
%
|
|
|
8.500,00
|
25.000,00
|
1.360,00
|
+
|
26
%
|
nad
|
8.500,00
|
25.000,00
|
50.000,00
|
5.650,00
|
+
|
33
%
|
nad
|
25.000,00
|
50.000,00
|
72.000,00
|
13.900,00
|
+
|
39
%
|
nad
|
50.000,00
|
72.000,00
|
|
22.480,00
|
+
|
45%
50 %
|
nad
|
72.000,00
|
(2) Zneski neto letnih davčnih osnov iz prejšnjega odstavka se
enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih
potrebščin v Sloveniji za mesec oktober tekočega leta v primerjavi
z mesecem oktobrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije, če je sprememba rasti cen pozitivna; temu
ustrezno se zneski dohodnine izračunajo.
(3) Usklajene zneske iz prejšnjega odstavka določi minister,
pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za
naslednje leto.
(2) Z zakonom, ki ureja izvrševanje
proračuna, se ob upoštevanju ciljev ekonomske politike vlade in po
predhodnem posvetu vlade s socialnimi partnerji določi koeficient,
s katerim se uskladijo zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega
odstavka tega člena; temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo.
Koeficient se določi najmanj v višini 50% rasti povprečnih mesečnih
plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v
primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta, po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije, če je ta
pozitivna.
(3) Usklajene zneske iz drugega odstavka
tega člena, ob upoštevanju koeficienta, določenega v skladu z
drugim odstavkom tega člena, določi minister, pristojen za finance,
najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto, če je z
zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, za naslednje leto določena
uskladitev.
VI. OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V
LETNO DAVČNO OSNOVO
123. člen
(odmera in poračun dohodnine na letni ravni)
(1) Od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, dohodnino na
letni ravni za zavezanca odmeri davčni organ na podlagi napovedi,
ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno
davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa, v
rokih in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(2) Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se odšteje med
letom plačana dohodnina od teh dohodkov.
(3) Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine.
V primeru dohodkov iz drugega stavka prvega odstavka 109. člena
tega zakona se plačan dokončni davek iz VIII. poglavja tega zakona
šteje za akontacijo dohodnine od teh dohodkov.
(4) Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska
med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši
od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu
razlika dohodnine vrne.
124. člen
(plačevanje akontacije dohodnine)
(1) Od dohodkov zavezanca, določenih s tem zakonom, se med letom
plačuje akontacija dohodnine, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki
ureja davčni postopek drugače določeno.
(2) Akontacija dohodnine se izračuna in plača v rokih in na način,
določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Akontacija dohodnine se zavezancu, rezidentu, odšteje od
dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto.
(4) Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot
dokončen davek.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se zavezancu, rezidentu
države članice EU, ki izpolnjuje pogoje iz 116. člena tega zakona,
akontacija dohodnine odšteje od dohodnine, odmerjene od dohodkov,
doseženih v Sloveniji, za posamezno davčno leto.
125. člen
(izračun akontacije dohodnine)
(1) Izračun akontacije dohodnine se opravi z davčnim obračunom ali
z odmero akontacije dohodnine.
(2) Izračun akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega
obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga
opravi zavezanec sam. Izračun akontacije dohodnine z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
(3) Plačnik davka je oseba, ki izplačuje dohodke, obdavčljive po
tem zakonu, če ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače
določeno.
(4) Izračun akontacije dohodnine z odmero opravi davčni organ na
podlagi napovedi zavezanca ali na podlagi podatkov o katastrskem
dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, če ni z zakonom drugače
določeno.
126. člen
(plačilo akontacije dohodnine)
(1) Plačilo akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega
obračuna ali odmere akontacije dohodnine.
(2) Plačilo akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega
obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga
opravi zavezanec sam. Plačilo akontacije dohodnine z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
(3) Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o
odmeri akontacije dohodnine je zavezanec sam.
(4) Način izračuna in plačila akontacije dohodnine od posameznih
vrst dohodkov, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, je določen z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
VII. AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO
DAVČNO OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
127. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve)
(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna in
plača od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 41. do 45.a
člena tega zakona.
(2) Od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu,
pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega
razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), se akontacija
dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo
stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona,
preračunana na 1/12 leta. Delodajalec, ki je plačnik davka, pozove
zavezanca k opredelitvi o statusu po tem odstavku oziroma po šestem
odstavku tega člena. Zavezanec delodajalca iz prejšnjega stavka
obvešča o spremembi njegovega statusa po tem odstavku oziroma po
šestem odstavku tega člena.
(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva
1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega in
osmega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona. Pri
izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega
člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva tudi 1/12
zneska olajšave, ugotovljenega z uporabo enačbe iz tretjega
odstavka 111. člena tega zakona ob upoštevanju dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec,
preračunanega na letno raven, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka
iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec ne želi,
da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva
olajšava iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem obvesti
glavnega delodajalca.
(4) Če se dohodek iz delovnega razmerja, ki se nanaša na mesečno
obdobje, izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka
iz delovnega razmerja ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega
razmerja in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že
plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz
delovnega razmerja.
(5) Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo,
izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od
celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji
dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje
dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša
na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev
se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
(6) Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25 %
od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja
olajšav po tretjem odstavku tega člena.
(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se izračun
akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega
zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid, od polovice oziroma
sorazmernega dela pokojnine uživalcu pokojnine, ki začne ponovno
delati oziroma opravljati dejavnost, od delne pokojnine in od dela
pokojnine, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, za mesečno obdobje izplačuje Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, opravi v skladu s
šestim odstavkom tega člena, če prejemnik navedenega dohodka hkrati
prejema tudi plačo ali nadomestilo plače.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena se lahko akontacija
dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki
ga prejema delovni invalid, od polovice oziroma sorazmernega dela
pokojnine uživalcu pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma
opravljati dejavnost, od delne pokojnine in od dela pokojnine, ki
jo prejema upravičenec po predpisih, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, izračuna in plača po znižani stopnji,
vendar ne nižji od 16 %. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se
odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in
izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine
previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
(9) Ne glede na šesti odstavek tega člena se lahko akontacija
dohodnine od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in od
primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine, izračuna in
plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16 %. Za znižano
stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora
obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo
akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na
letni ravni.
(10) Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega
razmerja se izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega in
petega odstavka 41. člena tega zakona po stopnji 25 %.
(11) Ne glede na deseti odstavek tega člena se akontacija dohodnine
od dohodka verskega delavca ne plača, če se izračunava od dohodka,
ki je enak znesku, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji.
(12) Ne glede na deseti odstavek tega člena, se akontacija
dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa
izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113.
člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na
podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja,
ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400
eurov.
(13) Če se regres za letni dopust oziroma plačilo za poslovno
uspešnost izplačuje v več delih oziroma večkrat v davčnem letu, se
ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa oziroma
plačila za poslovno uspešnost ugotovi celotna višina regresa za
letni dopust, ki se všteva v davčno osnovo, in izvrši morebitni
izračun akontacije dohodnine ter morebitni poračun že plačane
akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust
oziroma plačil za poslovno uspešnost v davčnem letu.
(14) Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, upošteva izvzem iz
davčne osnove po 12. oziroma 13. točki prvega odstavka 44. člena
tega zakona, o tem obvesti delodajalca.
(15) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodkov, od katerih se
prizna zmanjšanje dohodnine v skladu s tretjim do šestim odstavkom
112. člena tega zakona, se ne glede na drugi, tretji in šesti
odstavek tega člena upošteva olajšava iz tretjega do šestega
odstavka 112. člena tega zakona.
(16) Akontacija dohodnine od dohodka, od katerega se prizna
zmanjšanje dohodnine v skladu s tretjim in šestim odstavkom 112.
člena tega zakona, ki ga izplačuje delodajalec, ki ni glavni
delodajalec, se rezidentu lahko izračuna in plača po zvišani ali
znižani stopnji oziroma se ne izračuna in ne plača, če se o tem
odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in
izplačevalca dohodka, če oceni, da akontacija dohodnine ni ustrezna
glede na pričakovano dohodnino na letni ravni, pri čemer se
smiselno upošteva določba 286. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12,
94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU,
40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19,
66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem
besedilu: ZDavP-2).
128. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če se davčna
osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov, se za davčno leto izračuna od
davčne osnove, določene v III.3. poglavju tega zakona, vključno z
zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami,
upoštevaje davčne olajšave, določene v prvem, drugem in četrtem
odstavku 113. člena tega zakona, in na podlagi stopenj dohodnine,
določenih v 122. členu tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti, lahko upošteva olajšava iz 111.
člena, prvega in drugega odstavka 114. člena tega zakona, če
zavezancu za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane
pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga
izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih
manj kot 5/12 teh olajšav. V primeru smrti zavezanca se zavezancu
prizna sorazmerni del olajšav do dneva smrti zavezanca v skladu s
prejšnjim stavkom tega odstavka. Ne glede na prvi odstavek tega
člena se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
lahko upošteva olajšava iz 117. člena tega zakona za premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih
zavezanec plačuje zase v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja, če je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot
samozaposlena oseba.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine
od dohodka iz dejavnosti za zavezanca, ki je dosegel dohodke iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, če se davčna
osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko izračuna po posebej
izračunani povprečni stopnji akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti. Povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122.
člena tega zakona, sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, določene v
III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem
davčne osnove ter davčnimi olajšavami (v nadaljnjem besedilu tega
odstavka: davčna osnova), na člana kmečkega gospodinjstva, ki je
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in
dopolnilne dejavnosti, in ob upoštevanju drugega odstavka tega
člena. Sorazmerni del davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena tega zakona se ugotovi tako, da se
davčna osnova razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega
gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
(4) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za
davčno leto določi v višini akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine, če ni z
zakonom drugače določeno. Predhodna akontacija dohodnine se plačuje
v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(5) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti in
davčni odtegljaj iz 68. člena tega zakona se odštejeta od
akontacije dohodnine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena. Morebitna vračila in doplačila akontacije dohodnine se
plačujejo v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
129. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in od pavšalne
ocene dohodka za panje se izračuna in plača od davčne osnove,
določene v prvem in drugem odstavku 71. člena tega zakona, po
stopnji:
1. 10 % od davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka
in pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca enak
ali večji od 10 % povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto,
2. 0 % od davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka
in pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca manjši
od 10 % povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto.
(2)
Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega
zakona, prejetih za račun zavezancev za dohodnino po III.4.
poglavju tega zakona, članov kmečkega gospodinjstva, se izračuna in
plača od davčne osnove, določene v tretjem odstavku 71. člena tega
zakona, po stopnji:
1. 10 % od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200
eurov,
2. 0 % od davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše
od 200 eurov.
(3)
Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega
zakona, prejetih za račun zavezancev za dohodnino po III.4.
poglavju tega zakona, članov agrarne skupnosti, skupnega pašnika
ali planine, ki se po predpisih o kmetijstvu štejejo za samostojno
kmetijsko gospodarstvo, se izračuna in plača od davčne osnove,
določene v tretjem odstavku 71. člena tega zakona, po stopnji:
1. 10 %
od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200 eurov,
2. 0 % od
davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše od 200
eurov.
(4)
Predhodna akontacija iz tretjega odstavka tega člena se pripiše
članom agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki se po
predpisih o kmetijstvu štejejo za samostojno kmetijsko
gospodarstvo, ki so zavezanci za dohodnino od dohodkov po III.4.
poglavju tega zakona, na podlagi smiselne uporabe petega odstavka
72. člena tega zakona.
(5)
Predhodna akontacija dohodnine iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se plačuje v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(6) Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena
tega zakona, izračunana v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega
člena, se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega
gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona
šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev
v kmečkem gospodinjstvu.
(7)
Predhodna akontacija dohodnine, pripisana posameznemu zavezancu v
skladu s šestim odstavkom tega člena, se šteje za akontacijo
dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona, razen za
zavezanca nerezidenta.
(8)
Akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, pripisanega nerezidentu, se izračuna in plača
po stopnji 16 %.
130. člen
(akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske
pravice)
Akontacija dohodnine od dohodkov iz prenosa premoženjske pravice se
izračuna in plača v višini 25 % od davčne osnove, ugotovljene v
skladu z 79. členom tega zakona.
131. člen
(akontacija dohodnine od drugih dohodkov)
(1) Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po
stopnji 25 % od davčne osnove iz drugega odstavka 106. člena in iz
108. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine
od drugega dohodka, ki se prejema redno za mesečno obdobje,
izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje
dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na
1/12 leta, in se upošteva 1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka
111. člena tega zakona oziroma 1/12 zneska olajšave iz tretjega
odstavka 111. člena tega zakona, ugotovljenega z uporabo enačbe iz
tretjega odstavka 111. člena tega zakona ob upoštevanju drugega
dohodka iz tega člena zakona, preračunanega na letno raven, prvega
in osmega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona, pod
pogojem, da zavezanec ne prejema drugega dohodka, od katerega se
akontacija dohodnine izračunava na način, kot je določeno v tem
stavku. Za takšen način izračuna akontacije dohodnine od drugih
dohodkov se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni
organ in izplačevalca dohodka.
(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od priznavalnine po zakonu o
republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega
interesa na področju kulture, ki jo za mesečno obdobje izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se
upošteva osebna olajšava iz petega odstavka 112. člena tega
zakona.
VII.A POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM ODLOČITVE
ZAVEZANCA O VŠTEVANJU DAVČNIH OSNOV OD DOHODKOV IZ KAPITALA IN
DOHODKOV IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM V LETNO DAVČNO
OSNOVO
a131.a člen
(uveljavljanje odločitve o vštevanju davčnih osnov od
dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v
letno davčno osnovo)
(1) Zavezanec rezident, ki se skladno s prvim odstavkom 109.
člena tega zakona odloči za vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz
kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno
osnovo, to odločitev uveljavlja v ugovoru zoper informativni
izračun dohodnine, z dopolnitvijo informativnega izračuna v skladu
s petim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
(2) Če zavezancu rezidentu informativni izračun ni bil vročen do
roka za vročitev informativnega izračuna iz šestega odstavka 267.
člena ZDavP-2, odločitev za vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz
kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno
osnovo uveljavlja z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine v
skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
(3) Zavezanec rezident odločitve za vštevanje davčnih osnov od
dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v
letno davčno osnovo ne more uveljavljati z vložitvijo davčne
napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave iz 63. člena
ZDavP-2.
(4) Davčni organ pri sestavi informativnega izračuna dohodnine
ne upošteva podatkov o dohodkih iz kapitala in dohodkih iz
oddajanja premoženja v najem zavezanca rezidenta.
(5) Pri vštevanju davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in
dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo se
dohodnina – izračunana od teh dohodkov z obračunom davčnega
odtegljaja iz 1. točke prvega odstavka 325. člena ZDavP-2 in
poračunana z odločbo iz tretjega odstavka 330. člena ZDavP-2, ali
izračunana v odločbi, ki jo izda davčni organ, na podlagi napovedi
zavezanca iz 2. točke prvega odstavka in šestega odstavka 325.
člena ZDavP-2 – šteje za akontacijo dohodnine iz 272. člena
ZDavP-2.
(6) Zavezanec rezident, ki se odloči za vštevanje davčnih osnov
od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem
v letno davčno osnovo, uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini
od teh dohodkov, ali oprostitev plačila davka od teh dohodkov po
mednarodni pogodbi, kot je določeno v 328. in 329. členu ZDavP-2. V
primerih, ko davčni organ začasno odločbo iz četrtega odstavka 328.
člena ZDavP-2 razveljavi in jo nadomesti z novo odločbo, z novo
odločbo nadomesti tudi odločbo o odmeri dohodnine, ki vsebuje
podatke iz razveljavljene odločbe.
VIII. STOPNJA DOHODNINE IN OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD
DOHODKA, KI SE NE VŠTEVA V LETNO DAVČNO OSNOVO
131.a člen
(dohodki, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo)
Dohodki,
ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo so:
1.
dohodek iz kapitala iz III.6. poglavja tega zakona,
2.
dohodek iz dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona, za katerega
se ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov,
3.
dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz III.5.1. poglavja tega
zakona.
132. člen
(stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala)
(1) Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne
osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega
zakona, po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od
dobička iz kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in
znaša po dopolnjenih:
1. petih letih imetništva kapitala: 20 %,
2. desetih letih imetništva kapitala: 15 %.
133. člen
(oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na
denarne depozite pri bankah in hranilnicah)
Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na
denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu
s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav
članic EU, se zmanjša za 1.000 eurov.
134. člen
(izračun in plačilo dohodnine od obresti in dividend)
(1) Dohodnina od obresti in dividend se izračuna in plača v rokih
in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Izračun dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi
davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmero dohodnine.
Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik
davka, kot je določen v tretjem odstavku 125. člena tega zakona.
Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca.
(3) Plačilo dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi
davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmere dohodnine.
Plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik
davka. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine je zavezanec sam.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, se dohodnina
od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah
in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter
pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, izračuna in plača
na letni ravni.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena izračun
dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica
je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja
javne finance, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine je zavezanec sam.
(6) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, izračun
dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda
gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v
Sloveniji, če:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi
trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali
OECD, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani
za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo, opravi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o
odmeri dohodnine je zavezanec sam.
(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena izračun
dohodnine od:
1. obresti, doseženih z odstopom ali poplačilom prevzete terjatve,
in
2. dividend, doseženih z vračilom naknadnega vplačila družbeniku,
ki ga ni vplačal in je pravico do njegovega vračila pridobil s
pridobitvijo deleža,
opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za
plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je
zavezanec sam.
135. člen
(izračun in plačilo dohodnine od dobička iz kapitala)
(1) Dohodnina od dobička iz kapitala se izračuna in plača v rokih
in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Izračun dohodnine od dobička iz kapitala se opravi z odmero
dohodnine. Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na
podlagi napovedi zavezanca.
(3) Plačilo dohodnine od dobička iz kapitala se opravi na podlagi
odmere dohodnine. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe
o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
(4) Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od
dobička iz kapitala, se odšteje med letom plačana dohodnina od
dobička iz kapitala. Med letom plačana dohodnina se šteje za
akontacijo dohodnine.
(5) Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in
plača, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od
davčne osnove iz 97. člena tega zakona.
(6) Če je znesek dohodnine od dobička iz kapitala, odmerjene v
davčnem letu, večji od zneska med letom plačane akontacije
dohodnine od dobička iz kapitala, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek dohodnine, odmerjene v davčnem letu, manjši
od zneska akontacije med letom plačane dohodnine od dobička iz
kapitala, se zavezancu razlika dohodnine vrne.
135.a
člen
(stopnja dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v
letno davčno osnovo)
Od
dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se
dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v
skladu z določbami III.3. poglavja tega zakona, po stopnji 20 % in
se šteje kot dokončen davek.
135.b
člen
(izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne
všteva v letno davčno osnovo)
(1)
Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno
davčno osnovo, se opravi z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga
opravi zavezanec sam. Obračun in poračun dohodnine se za posamezno
davčno leto opravita v rokih in na način, določen s tem zakonom in
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Od dohodnine, obračunane za posamezno davčno leto od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se odštejeta med
letom plačana akontacija dohodnine od tega dohodka in davčni
odtegljaj iz 68. člena tega zakona, ki se štejeta za akontacijo
dohodnine od tega dohodka.
(3) Če je
znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med
letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši
od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu
razlika dohodnine vrne. Morebitna vračila in doplačila dohodnine se
plačujejo v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
135.c
člen
(izračun in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo)
Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, razen davčnega
odtegljaja iz 68. člena tega zakona, ki se ne všteva v letno davčno
osnovo, se za davčno leto določi v višini dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, po zadnjem
obračunu akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, če ni z zakonom drugače določeno. Akontacija dohodnine
se plačuje na podlagi zadnjega davčnega obračuna v rokih in na
način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
135.č
člen
(stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v
najem)
Od
dohodka iz oddajanja premoženja v najem se dohodnina izračuna in
plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.5.1.
poglavja tega zakona, po stopnji15 % 25 % in se šteje kot dokončni davek.
135.d
člen
(izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja
v najem)
(1)
Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se izračuna in
plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki
ureja davčni postopek.
(2)
Izračun dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se
opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali
odmero dohodnine. Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je
zavezan opraviti plačnik davka, kot je določen v tretjem odstavku
125. člena tega zakona. Izračun dohodnine z odmero opravi davčni
organ na podlagi napovedi zavezanca.
(3)
Plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se
opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali
odmere dohodnine. Plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je
zavezan opraviti plačnik davka. Zavezanec za plačilo dohodnine na
podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
IX. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN
SLOVENIJE
136. člen
(odbitek dohodnine)
(1) Rezident lahko od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje
znesek ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem besedilu: odbitek),
ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za
dohodnino.
(2) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo
dohodki, ki se v skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona
ne morejo šteti za dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.
(3) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi
dohodki, ki imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z določbami iz
II.2. poglavja tega zakona, a so obdavčeni tudi v drugi državi, če
Slovenija s to državo nima sklenjene mednarodne pogodbe o
izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.
(4) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi
dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca
Evropskega parlamenta. Za dohodnino iz prvega odstavka tega člena,
ki se odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje
davek, ki ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov,
vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.
137. člen
(omejitev odbitka dohodnine)
(1) Odbitek dohodnine od tujih dohodkov po prvem odstavku 136.
člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
1. zneska dohodnine od tujih dohodkov, ki je bil dokončen in
dejansko plačan, ali
2. zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od
tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za dokončen tuji
davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka po stopnji,
določeni v mednarodni pogodbi.
(3) Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka tega člena višji od
zneska iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se razlika ne more
uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih
obdobjih.
138. člen
(dokazila)
(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek dohodnine po 136. členu tega
zakona, je dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila
glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek dohodnine,
plačane od tujih dohodkov, osnovo za plačilo dohodnine ter
dokazilo, da je bil znesek dohodnine dokončen in dejansko
plačan.
(2) Način predložitve dokazil in njihova ustreznost je določena z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
139. člen
(sprememba odbitka)
Če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni
odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo,
povečati dohodnino za znesek, ki je enak razliki med priznanim
odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba
upoštevala.
140. člen
(nižji odbitek)
Če je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke po tem
poglavju, nižji od odbitkov po tem poglavju, znesek odbitkov ne
more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek
dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali
preteklih davčnih letih.
141. člen
Črtan po 19. členu ZDoh-2R
(Uradni list RS, št. 63/16).
X. NAMENITEV DELA DOHODNINE
142. člen
(namenitev dela dohodnine za donacije)
(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % 1 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za
financiranje upravičencev do donacij.
(2) Upravičenci do donacij iz namenitve dela dohodnine za
posamezno leto so nevladne organizacije, politične stranke,
reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske
skupnosti, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo
pogoje iz tega člena.
(2) Upravičenci do donacij iz namenitve
dela dohodnine za posamezno leto so nevladne organizacije,
politične stranke, šole in vrtci, reprezentativni sindikati,
registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter sestavni deli
registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki na dan 31.
decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz tega
člena.
(3) Za nevladne organizacije po drugem odstavku tega člena se
štejejo tiste nevladne organizacije, ki imajo v skladu z zakonom,
ki ureja nevladne organizacije, status nevladne organizacije v
javnem interesu.
(4) Za politične stranke, reprezentativne sindikate ter
registrirane cerkve in druge verske skupnosti po drugem odstavku
tega člena se štejejo subjekti, ki imajo v skladu z zakonom, ki
ureja politične stranke, reprezentativne sindikate oziroma versko
svobodo, status politične stranke, reprezentativnega sindikata
oziroma registrirane cerkve in druge verske skupnosti. Za sestavne dele registriranih cerkva in drugih verskih
skupnosti po drugem odstavku tega člena se štejejo sestavni deli
registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki so pridobili
pravno osebnost po zakonu, ki ureja versko svobodo.
(5) Za šole in vrtce po drugem odstavku
tega člena se štejejo pravne osebe, ki imajo v skladu z zakonom, ki
ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja,
ustanovljen šolski sklad oziroma sklad vrtca, ki sredstva iz sklada
namenja tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj
spodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno
veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih
sredstev, če se tako zagotavljajo enake možnosti.
(6) Rezident lahko zahteva, da se šolam in
vrtcem iz petega odstavka tega člena v okviru deleža dohodnine iz
prvega odstavka tega člena nameni do 0,3% dohodnine, odmerjene po
tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno
osnovo.
(5)(7) Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je v skladu z
zakonom, ki ureja nevladne organizacije, pristojna za vodenje
Evidence nevladnih organizacij v javnem interesu, Finančni upravi
Republike Slovenije brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz te
evidence, potrebne za namene priprave in objave seznama
upravičencev do donacij.
(6) Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo,
pristojen za vodenje Registra cerkva in drugih verskih skupnosti v
Republiki Sloveniji, ter organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
politične stranke, pristojen za vodenje Registra strank,
ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno
zagotovi podatke iz teh registrov, potrebne za namene priprave
seznama upravičencev do donacij.
(8) Organ, ki je v skladu z zakonom, ki
ureja versko svobodo, pristojen za vodenje Registra cerkva in
drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, organ, pristojen za
izdajo potrdil o pravni osebnosti sestavnih delov registriranih
cerkva in drugih verskih skupnosti, ter organ, ki je v skladu z
zakonom, ki ureja politične stranke, pristojen za vodenje Registra
strank, ministrstvu, pristojnemu za finance, brezplačno, enkrat
letno zagotovi podatke iz teh registrov in iz izdanih potrdil o
pravni osebnosti, potrebne za namene priprave seznama upravičencev
do donacij.
(7)(9) Organ, ki je v skladu
z zakonom, ki ureja reprezentativnost sindikatov, pristojen za
odločanje o reprezentativnosti sindikatov, ministrstvu, pristojnem
za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke, potrebne za
namene priprave seznama upravičencev do donacij.
(10) Ministrstvo, pristojno za šolstvo,
ministrstvu, pristojnemu za finance, brezplačno, enkrat letno
zagotovi podatke o šolah in vrtcih iz petega odstavka tega člena,
potrebne za namen priprave seznama upravičencev do
donacij.
(8)(11) Vlada določi
podrobnejši način izvajanja tega člena in določi seznam
upravičencev do donacij po tem členu.
XI. POSEBNA DOLOČBA
143. člen
(podrobnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister,
pristojen za finance.
Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
144. člen
(davčna osnova od dohodka iz kmetijske dejavnosti)
(1) Zavezanec, ki je ugotavljal davčno osnovo v skladu s petim in
šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1)
se šteje za zavezanca iz drugega odstavka 47. člena tega
zakona.
(2) Za zavezanca iz prvega odstavka tega člena ni potrebna
priglasitev v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona.
145. člen
(ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov)
Zavezanec zahteva upoštevanje normiranih odhodkov pri ugotavljanju
davčne osnove v skladu s tretjim in šestim odstavkom 48. člena tega
zakona za davčno leto 2007 v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Davčni organ izda potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje v 15 dneh po prejetju
zahtevka.
146. člen
(prenehanje opravljanja dejavnosti)
(1) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka 51. člena tega zakona,
se ob prenehanju opravljanja dejavnosti za prihodek ne šteje
prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja
zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1.
januarjem 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz drugega
stavka prvega odstavka 51. člena tega zakona ali za nepremičnine,
ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt v skladu s
četrtim odstavkom 51. člena tega zakona.
(2) Ne glede na peti odstavek 98. člena tega zakona, se v primerih
iz prvega odstavka tega člena za nabavno vrednost kapitala ob
pridobitvi šteje knjigovodska vrednost nepremičnine na dan
prenehanja opravljanja dejavnosti.
147. člen
(uporaba določb zakona o dohodnini v zvezi z olajšavami)
(1) Določbe drugega in tretjega odstavka 47. člena in drugega
odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93,
2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96 – v nadaljnjem
besedilu: ZDoh), se za davčne olajšave, uveljavljene po teh členih,
uporabljajo do poteka rokov po teh členih.
(2) Določbe tretjega do šestega odstavka 47. člena ZDoh-1, se za
davčne olajšave, uveljavljene po tem členu, uporabljajo do poteka
rokov po tem členu.
(3) Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 48.
člena ZDoh-1 se za zavezanca, ki je začel uveljavljati olajšavo po
prvem in drugem odstavku 48. člena ZDoh-1 uporabljajo do poteka
obdobja 12 mesecev iz tretjega odstavka 48. člena ZDoh-1 oziroma do
poteka rokov po četrtem odstavku 48. člena ZDoh-1.
(4) Zavezancu, novemu zasebniku oziroma pravni osebi, ki pri
prenehanju opravljanja dejavnosti zavezanca uveljavlja davčno
obravnavo po četrtem odstavku 51. člena tega zakona, se olajšave,
uveljavljene po 47. in 48. členu ZDoh in po 47. in 48. členu
ZDoh-1, obravnavajo pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo.
(5) Določbe drugega odstavka 25. člena ter 26., 29., 30., 31. in
34. člena ZDoh in določbe 61., 62. in 63. člena ZDoh-1, se za
oprostitve, znižanja in olajšave, uveljavljene po teh členih,
upoštevajo do poteka roka iz teh členov, oziroma za posamezne
oprostitve smiselno upoštevajo do poteka rokov, določenih v 73.
členu tega zakona.
148. člen
(pokrivanje izgub)
Določbe 60. člena tega zakona se lahko uporabljajo tudi za
pokrivanje izgub iz davčnih obdobij 2000 do 2005.
149. člen
(uporaba 81. člena tega zakona)
(1) Ne glede na 81. člen tega zakona, se obresti, razen obresti na
posojila, dana fizičnim in pravnim osebam, obračunane do 1.
januarja 2005, ne obdavčujejo.
(2) Ne glede na 81. člen tega zakona, se dohodek, dosežen na
podlagi življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem
2005, ne obdavčuje.
150. člen
(predpis o sledljivosti prehodov med podskladi)
Minister, pristojen za finance, predpiše način sledljivosti
prehodov med podskladi iz 100. člena tega zakona v šestih mesecih
po uveljavitvi zakona o investicijskih skladih in družbah za
upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih skladov.
151. člen
(obdavčitev obresti v letu 2007)
Ne glede na prvi odstavek 132. člena tega zakona, se obresti v letu
2007 obdavčujejo po stopnji 15 %.
152. člen
– upoštevan ZDoh-2A (uporaba 98. člena tega zakona)
(1) Ne glede na 98. člen tega zakona, se za nabavno vrednost
investicijskega kupona, ki je bil pridobljen pred 1. januarjem
2003, šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.
(2) Ne glede na 98. člen tega zakona, se v primeru, ko je imetnik
investicijski kupon pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene
investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega
preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske
družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v
vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev
pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer v roku
in po predpisih, ki urejajo to področje, šteje, da je nabavna
vrednost investicijskega kupona enaka vrednosti, ki se določi na
podlagi nabavne vrednosti delnic pooblaščene investicijske družbe
ali investicijske družbe pred preoblikovanjem oziroma pred
oddelitvijo dela sredstev, upoštevaje veljavno menjalno razmerje v
času zamenjave delnic pooblaščene investicijske družbe ali
investicijske družbe za investicijske kupone vzajemnega sklada.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, se v primeru, ko je bila
delnica pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe,
ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljena na
sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, za nabavno vrednost delnic
pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje
primerljiva tržna cena delnic na dan 1. januarja 2006.
(4) Ne glede na 98. člen tega zakona, se za nabavno vrednost
vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena tega zakona,
ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost
na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi
dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost
na dan 1. januarja 2006. Če je dejanska nabavna vrednost takih
vrednostnih papirjev in deležev, ki jo zavezanec dokazuje z
ustreznimi dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske
vrednosti na dan 1. januarja 2006, se upošteva dejanska nabavna
vrednost.
(5) Ne glede na četrti odstavek 98. člena tega zakona, se v
primeru, kadar zavezanec odsvoji delnico oziroma delež, ki jo je
pridobil ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v letih
2005 ali 2006 in je bilo tako povečanje obdavčeno kot dividenda, za
nabavno vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma
povečanega deleža šteje nominalna vrednost delnice ali
pridobljenega oziroma povečanega deleža ob preoblikovanju.
153. člen
(uporaba 93. člena tega zakona)
Ne glede na 1. točko 93. člena tega zakona, se dobiček, dosežen z
odsvojitvijo nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002, ne
obdavčuje.
154. člen
(prehodno obdobje za določitev katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka na panj)
(1) Ne glede na 69. člen tega zakona se do 29. junija 2013 kot
osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi:
– proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin
vinogradov, evidentiranih pri davčnem organu;
– proizvodnja oljčnega olja iz lastnega pridelka oljk s površin
oljčnikov, evidentiranih pri davčnem organu.
(2) Do datuma iz prvega odstavka tega člena se:
– katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka
grozdja določi kot dvakratnik katastrskega dohodka vinograda,
katerega pridelek grozdja se porabi za proizvodnjo vina. Če
zemljišče ni evidentirano kot vinograd v zemljiškem katastru, se
kot katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka
upošteva dvakratnik povprečnega katastrskega dohodka vinograda v
katastrski občini, v kateri se zemljišče nahaja. Za določitev
katastrskega dohodka od proizvodnje vina iz pridelka grozdja
vinogradov izven Slovenije, se upošteva povprečni katastrski
dohodek vinogradov v katastrski občini, ki je krajevno najbližje
vinogradom izven Slovenije, tako ugotovljen katastrski dohodek pa
se pripiše članom kmečkega gospodinjstva, ki ima pravico
uporabljati vinograd;
– katastrski dohodek od proizvodnje oljčnega olja iz lastnega
pridelka oljk določi v višini katastrskega dohodka za plantažni
sadovnjak 5. katastrskega razreda v katastrskem okraju Gorica;
– pavšalna ocena dohodka na panj določi v višini 20 eurov.
(3) Pavšalna ocena dohodka na panj se v letu, ko se odkupna cena
medu, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike
Slovenije, za preteklo leto spremeni za več kot 15 %, valorizira z
ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto.
Nov znesek pavšalne ocene dohodka na panj ugotovi minister,
pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek
ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
155. člen
(uskladitev zneskov)
Prva uskladitev zneskov v skladu s 118. in 122. členom tega zakona
se opravi za leto 2008.
156. člen
(prenehanje veljavnosti določb zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr.,
63/04 – popr, 80/04, 139/04, 53/05, 115/05 in 47/06), uporablja pa
se do 31. decembra 2006 in za odmero dohodnine za leto 2006.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati
naslednje določbe zakonov v delu, ki se nanaša na oprostitev
plačila dohodnine:
1. 44. člen Zakona o zaščiti prič (Uradni list RS, št. 113/05 in
61/06),
2. 27. člen Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega
odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06).
157. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo
pa se do 31. decembra 2006, naslednji podzakonski akti:
1. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št.
142/04, 7/05, 60/05 in 26/06),
2. Uredba o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja
z versko skupnostjo (Uradni list RS, št. 20/05),
3. Pravilnik o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov
iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru
strojnih krožkov (Uradni list RS, št. 130/04),
4. Pravilnik o priznavanju škode in znižanju katastrskega dohodka
zaradi naravnih nesreč na kmetijskih in gozdnih zemljiščih (Uradni
list RS, št. 130/04),
5. Pravilnik o načinu valorizacije vrednosti kapitala pri
obdavčevanju dobička iz kapitala po ZDoh-1 (Uradni list RS, št.
34/06 in 73/06),
6. Pravilnik o metodologiji za izračun razlike med prihodki iz
dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh-1 in prihodki iz dohodnine,
ki pripadajo občinam po ZDoh (Uradni list RS, št. 89/04),
7. Odredba o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za
leto 2006 (Uradni list RS, št. 117/05).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se podzakonski akti iz
prvega odstavka tega člena uporabljajo za odmero dohodnine za leto
2006.
158. člen
(posebna olajšava za duševno in telesno prizadete otroke pri
odmeri dohodnine za leti 2005 in 2006)
(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 108. člena ZDoh-1, se
olajšava, določena po tej točki, pri odmeri dohodnine za leti 2005
in 2006 prizna za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem
varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne
glede na njegovo starost.
(2) Ne glede na pravna sredstva, določena z zakonom, ki ureja
davčni postopek in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek,
organ prve stopnje v primeru, če je bila davčnemu zavezancu že
izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2005, to odločbo odpravi
in izda novo odločbo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
159. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje,
razen:
1. 45. člena in četrtega odstavka 97. člena, ki se uporabljata že
pri odmeri dohodnine za leto 2006;
2. 100. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na odlog
ugotavljanja davčne obveznosti v primeru zamenjave investicijskih
kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v
okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu,
ki se pričnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona o
investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki dopušča
ustanovitev krovnih vzajemnih skladov;
3. prvega odstavka 61. člena tega zakona, v delu, ki določa
regijsko olajšavo, ki začne veljati in se uporabljati z dnem, ko
Evropska komisija odobri shemo te olajšave; minister, pristojen za
finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan uveljavitve
in začetka uporabe te olajšave;
4. 5. točke drugega odstavka 96. člena tega zakona, ki začne
veljati in se uporabljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo
tveganega kapitala; minister, pristojen za finance, v Uradnem listu
Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in začetka uporabe 5.
točke drugega odstavka 96. člena tega zakona;
5. 145. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega
zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2A
(Uradni list RS, št. 10/08) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
(1) Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Če je bila od dohodkov, oproščenih dohodnine v skladu s 3.
točko 31. člena zakona, v letu 2008 obračunana in plačana
akontacija dohodnine, se ta poračuna pri odmeri dohodnine za leto
2008.
(3) Obračun in plačilo akontacije dohodnine po tretjem odstavku
127. člena zakona se opravita od dohodkov, ki so izplačani prvi dan
ali po prvem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve tega
zakona.
(4) Določba četrtega odstavka 152. člena zakona se uporabi že pri
odmeri dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2007.
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2B
(Uradni list RS, št. 78/08) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Za postopke v zvezi z uveljavljanjem posebne osebne olajšave iz
četrtega odstavka 113. člena zakona, se uporabljajo določbe 311.
člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06), ki se
nanašajo na uveljavljanje posebne osebne olajšave za samozaposlene
v kulturi in samostojne novinarje.
10. člen
– upoštevan ZDoh-2D
(1) Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Ne glede na drugi odstavek 66.a člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo) lahko
zavezanec za leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavlja
znižanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna vozila z
motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, in v
avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO
IV, v skladu s 66.a členom zakona.
(3) Ne glede na prvi, drugi in peti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in
125/08 – v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto
2008 uveljavlja znižanje davčne osnove po prejšnjem odstavku s
predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o dohodnini – ZDoh-2C (Uradni list RS,
št. 125/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini – ZDoh-2D (Uradni list RS, št. 20/09) vsebuje naslednjo
končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2008.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2E
(Uradni list RS, št. 10/10) vsebuje naslednjo prehodno in končne
določbe:
PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(uskladitev zneska)
Prva uskladitev zneska zmanjšanja davčne osnove iz petega odstavka
113. člena zakona v skladu s 118. členom zakona se opravi za leto
2010.
20. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon, razen določb 4. in
7. člena, uporablja od 1. januarja 2010 dalje.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe:
1. petega odstavka 113. člena zakona in
2. prvega stavka tretjega odstavka 115. člena zakona, brez
upoštevanja četrte alineje, uporabijo že pri odmeri dohodnine za
leto 2009.
Zakon o spremembi Zakona o dohodnini – ZDoh-2F (Uradni list RS,
št. 13/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2G
(Uradni list RS, št. 43/10) vsebuje naslednjo končno
določbo:
KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, določbe spremenjenega 61. člena zakona, novega
61.a člena zakona in spremenjenega 62. člena zakona pa se
uporabljajo že pri odmeri dohodnine za leto 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2H
(Uradni list RS, št. 106/10) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
(podaljšanje vodenja podatkov v zemljiškem katastru)
Ne glede na prvi odstavek 160. člena Zakona o evidentiranju
nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06; v nadaljnjem besedilu: ZEN)
Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru podatke iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka 160. člena ZEN do 30. junija 2012.
14. člen
(odmera dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti za leto 2010)
(1) Ne glede na tretji odstavek 71. člena zakona se za določitev
davčne osnove od drugih dohodkov iz 70. člena zakona za leto 2010
upošteva 50 % teh dohodkov, razen če je tako ugotovljen drug
dohodek višji od pavšalno ocenjenega drugega dohodka zavezanca,
ugotovljenega na podlagi podatkov o kmetijskih in gozdnih
zemljiščih ter čebeljih panjih v uporabi zavezanca na dan 30.
junija 2010 in podatkov o povprečnih zneskih subvencij na hektar
kmetijskih in gozdnih zemljišč za leto 2009, objavljenih v
Povprečnem znesku subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih
zemljišč na leto 2009 in znesku katastrskega dohodka za oljčne
nasade za leto 2009 (Uradni list RS, št. 15/10 in 25/10 – popr.). V
tem primeru se za določitev davčne osnove upošteva pavšalno ocenjen
drug dohodek.
(2) Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene
dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena zakona se za leto
2010 izračuna in plača po stopnji:
1. 10 % od davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od
katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne
osnove od drugega dohodka iz 70. člena zakona, ugotovljene v skladu
s prejšnjim odstavkom, enak ali večji od 10 % povprečne plače v
Sloveniji za preteklo leto,
2. 0 % od davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od
katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne
osnove od drugega dohodka iz 70. člena zakona, ugotovljene v skladu
s prejšnjim odstavkom, manjši od 10 % povprečne plače v Sloveniji
za preteklo leto.
15. člen
(obdavčitev drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti za leta 2011, 2012 in 2013)
Ne glede na tretji odstavek 71. člena zakona se v davčno osnovo od
drugih dohodkov iz 70. člena zakona za leta 2011, 2012 in 2013
všteva 50 % teh dohodkov.
16. člen
(začetek veljavnosti in uporaba)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja že za odmero dohodnine za leto
2010, razen:
1. določb spremenjenih 42., 68. in 127. člena zakona, ki se
uporabljajo od 1. januarja 2011 in
2. določbe spremenjenega 47. člena, ki se prvič uporabi za odmero
dohodnine za leto 2014.
(2) Do začetka uporabe določb spremenjenih 42., 47., 68. in 127.
člena zakona, se uporabljajo določbe 42., 47., 68. in 127. člena
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno
besedilo).
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini (ZDoh-2B) – ZDoh-2I (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje
še naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto
2011 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v tovorna
motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam
EURO V, in za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, s predložitvijo popravka obračuna po
54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2011.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2J
(Uradni list RS, št. 30/12) vsebuje še naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
Določbe 61. in 67. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 24/12; v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2) se v delu, ki se nanaša na regijsko olajšavo, za regijsko
olajšavo, uveljavljeno, vendar ne v celoti izkoriščeno pred
uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo do poteka roka iz 61. člena
ZDoh-2.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni
regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št.
110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 61. člena ZDoh-2,
uporablja pa se za regijsko olajšavo, uveljavljeno pred
uveljavitvijo tega zakona.
7. člen
(1) Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2012.
(2) Ta zakon se uporabi že pri izračunu akontacije dohodnine od
dohodka iz dejavnosti pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov za leto
2012.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini – ZDoh-2K (Uradni list RS, št. 75/12) vsebuje še
naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o uravnoteženju javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št.
40/12) vsebuje še naslednje končne določbe:
237. člen
(1) Prva uskladitev zneskov neto davčnih osnov iz prvega odstavka
122. člena zakona se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom
122. člena zakona za leto 2013.
(2) 122. člen zakona se uporablja od 1. januarja 2013 dalje.
238. člen
Spremenjeni prvi odstavek 132. člena zakona se uporablja za dohodek
iz kapitala, prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje.
251. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2L
(Uradni list RS, št. 94/12) vsebuje še naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.
člen
Z dnem
uveljavitve tega zakona preneha veljati 49. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št.
70/08), uporablja pa se še za davčno leto 2012.
36.
člen
(1)
Prihodki in odhodki se pri prehodu med načinom upoštevanja
prihodkov in odhodkov, določenim v drugem odstavku 49. člena Zakona
o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF in 75/12; v
nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), in načinom, določenim v prvem
odstavku spremenjenega 49. člena zakona, upoštevajo na način, da ne
pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
(2) Ne
glede na spremenjeni tretji in šesti ter novi deveti odstavek 48.
člena zakona se za prihodke zavezanca in oseb iz novega osmega
odstavka 48. člena zakona, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali
svojo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov v letu 2013 upoštevajo prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni v skladu z drugim odstavkom 49. člena
ZDoh-2.
(3) Ne
glede na novi 135.c člen zakona se akontacija dohodnine od dohodka
iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, za davčno
leto 2013 za zavezance, ki so v davčnem letu ugotavljali davčno
osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
določi na način ter plačuje v rokih in na način določen z zakonom,
ki ureja davčni postopek.
37.
člen
(1) Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2013.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za davčno
leto 2012 uporablja ZDoh-2.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2M
(Uradni list RS, št. 96/13) vsebuje še naslednjo prehodno in končne
določbe:
PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Ne glede na spremenjeni drugi odstavek 86. člena zakona se določba
drugega odstavka 86. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12,
40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12) uporablja za izplačila po pogodbah o
življenjskem zavarovanju, sklenjenih pred dnem uveljavitve tega
zakona, ki so se začela izplačevati pred dnem uveljavitve tega
zakona.
14. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja že za odmero dohodnine za leto
2013, razen:
1. določb spremenjenega 41., 44., 112., 113. in 127. člena zakona,
ki se uporabljajo od 1. januarja 2014,
2. določbe spremenjenega drugega odstavka 86. člena zakona, ki se
uporablja od uveljavitve tega zakona, in
3. določb spremenjenega 118. in 122. člena zakona, ki se
uporabljajo za odmero dohodnine za leta od 2014 dalje.
(2) Do začetka uporabe določb spremenjenega 41., 44., 112., 113. in
127. člena zakona se uporabljajo določbe 41., 44., 112., 113. in
127. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12 in 94/12).
Zakon o dopolnitvi Zakona o dohodnini – ZDoh-2O (Uradni list RS,
št. 23/15) vsebuje še naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US,
25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu:
ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2014 uveljavlja znižanje davčne
osnove po spremenjenem 66.a členu zakona s predložitvijo popravka
obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi
tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2014.
Zakon o spremembah Zakona o dohodnini – ZDoh-2N (Uradni list RS,
št. 50/14) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
3. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2015.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za davčno
leto 2014 uporablja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 –
ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13 in 29/14 – odločba US).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2P
(Uradni list RS, št. 55/15) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
(1) Ne glede na spremenjeni 26. člen zakona se za oprostitev
dohodnine za dohodke, izplačane za ukrepe kmetijske politike, kot
jih določa Uredba Sveta št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o
podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1)
upošteva 2. točka 26. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS,
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14 in 23/15; v nadaljnjem
besedilu: ZDoh-2).
(2) Ne glede na spremenjeno 3. točko 26. člena zakona in
spremenjeni 47. člen zakona se za leto 2015 uporablja 3. točka 26.
člena ZDoh-2 in 47. člen ZDoh-2.
7. člen
Ne glede na 3. točko drugega odstavka spremenjenega 47. člena
zakona se lahko zavezanci, ki se v skladu z drugim odstavkom 47.
člena ZDoh-2 za davčni leti 2014 in 2015 niso prostovoljno odločili
za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
za davčno leto 2016 odločijo za obdavčitev v skladu s III.4
poglavjem zakona.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, določbe spremenjenega 26. in 116. člena zakona
pa se uporabljajo že pri odmeri dohodnine za leto 2015, razen za
dohodke iz 6. člena tega zakona.
Zakon o dopolnitvi zakona za uravnoteženje javnih financ –
ZUJF-E (Uradni list RS, št. 102/15) vsebuje naslednje
določbe:
1. člen
V Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12,
96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13
– ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I,
63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15
– odl. US in 90/15) se v 199. členu dodata nova tretji in četrti
odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na prvi odstavek 122. člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15 in 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) so stopnje dohodnine
za davčni leti 2016 in 2017:
če znaša neto letna
davčna osnova
|
znaša dohodnina v eurih
|
nad
|
do
|
|
|
8.021,34
|
16 %
|
8.021,34
|
20.400,00
|
1.283,41 + 27 % nad
8.021,34
|
20.400,00
|
70.907,20
|
4.625,65 + 41 % nad
20.400,00
|
70.907,20
|
|
25.333,60 + 50 % nad
70.907,20
|
(4) Uskladitev zneskov iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
drugim in tretjim odstavkom 122. člena ZDoh-2.«.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2016.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2R
(Uradni list RS, št. 63/16) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Z davčnim
letom začetka uporabe spremenjenega 69. člena zakona se dohodek od
pridelave posebnih kultur iz četrtega odstavka 69. člena zakona
obravnava kot dohodek iz dejavnosti, če se za to davčno leto
priglasi ugotavljanje davčne osnove v skladu z drugim odstavkom 47.
člena zakona.
21. člen
(1) Ne
glede na prvi in drugi odstavek 71. člena zakona se za leta 2017,
2018 in 2019 davčna osnova posameznega zavezanca od katastrskega
dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj zmanjša za delež davčne
osnove, ki za več kot dvakrat presega skupno davčno osnovo od
katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov
kmečkega gospodinjstva v preteklem letu, v skupni davčni osnovi od
katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov
kmečkega gospodinjstva.
(2) Delež
davčne osnove v skupni davčni osnovi od katastrskega dohodka in
pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva
iz prvega odstavka tega člena se določi iz razmerja med razliko
skupne davčne osnove od katastrskega dohodka in pavšalne ocene
dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva leta in
dvakratnika skupne davčne osnove preteklega leta ter skupne davčne
osnove od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj
vseh članov kmečkega gospodinjstva leta.
(3) Za
namene določitve davčne osnove od dohodka iz osnove kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti za leta 2017, 2018 in 2019 se kot
davčna osnova od katastrskega dohodka šteje davčna osnova iz prvega
odstavka 71. člena zakona, zmanjšana za katastrski dohodek od
posebnih kultur.
22. člen
V tretjem
odstavku 199. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni
list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12,
25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 –
ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14,
95/14, 24/15 – odl. US, 90/15 in 102/15) se besedilo »davčni leti
2016 in 2017« nadomesti z besedilom »davčno leto 2016«.
23.
člen
(1) Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2017, razen določb spremenjenega 26., 69.,
71. in 72. člena zakona ter določb 20. in 21. člena tega zakona, ki
se začnejo uporabljati za davčno leto, za katero se začne
uporabljati nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka.
(2) Do
začetka uporabe spremenjenega 7., 26., 27., 33., 39., 41., 44.,
45., 47., 69., 71., 72. in 111. člena se uporabljajo določbe 7.,
26., 27., 33., 39., 41., 44., 45., 47., 69., 71., 72. in 111. člena
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12,
52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15; v
nadaljnjem besedilu: ZDoh-2).
(3) Do začetka uporabe 19. člena tega zakona se uporabljajo določbe
141. člena ZDoh-2.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2S
(Uradni list RS, št. 69/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(1) Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2018.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 30., 44., 48., 59., 68., 111.,
113., 118., 127. in 131. člena zakona se uporabljajo določbe 30.,
44., 48., 59., 68., 111., 113., 118., 127. in 131. člena Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12,
94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15
in 63/16).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2T
(Uradni list RS, št. 21/19) vsebuje naslednjo končno
določbo:
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
davčno leto 2019.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2U
(Uradni list RS, št. 28/19) vsebuje naslednje prehodne in končni
določbi:
PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
5. člen
(1) Regres za letni dopust, prejet v davčnem letu 2019 do
uveljavitve tega zakona, se ne všteva v davčno osnovo do višine 100
% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem podatku
Statističnega urada Republike Slovenije glede na dan izplačila
regresa.
(2) Akontacija dohodnine od regresa za letni dopust, izračunana in
odtegnjena oziroma odmerjena pred uveljavitvijo tega zakona, se ne
glede na zakon, ki ureja davčni postopek, vrne zavezancu po uradni
dolžnosti na podlagi posebne odločbe davčnega organa, s katero se
ugotovi davčna obveznost v skladu s spremenjenim 41. in 44. členom
zakona in prvim odstavkom tega člena ter znesek preveč izračunane
in odtegnjene oziroma odmerjene akontacije dohodnine. Zavezancu v
tem primeru obresti ne pripadajo.
(3) Odločba davčnega organa iz drugega odstavka tega člena ne
posega v obveznost plačnika davka, vzpostavljeno z obračunom
davčnega odtegljaja, s katerim je bila izračunana in odtegnjena
akontacija dohodnine.
(4) Odločbo iz drugega odstavka tega člena davčni organ izda
najpozneje do 30. junija 2019.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja že za regres za letni dopust,
prejet od 1. januarja 2019 dalje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2V
(Uradni list RS, št. 66/19) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Naknadna vplačila, ki jih je družbenik vplačal po ustanovitvi
družbe v skladu z določili družbene pogodbe in mu pred odsvojitvijo
niso bila vrnjena oziroma ni nastala obveznost njihovega vračila,
se ne vštevajo med stroške iz spremenjene 4. točka sedmega odstavka
98. člena zakona, če:
1. je bil delež pridobljen pred 1. januarjem 2003 in se za nabavno
vrednost deleža v skladu s četrtim odstavkom 152. člena zakona
šteje tržna ali knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006,
ter
2. je bilo naknadno vplačilo vplačano pred 1. januarjem 2006.
30. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2020.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 –
odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US,
96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in
28/19).
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
Covid-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) z naslednjimi
določbami posega v ZDoh-2:
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) […]
(2) S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:
[…]
8. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
(3) […]
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
8. ZAKON O DOHODNINI
32. člen
Ne glede na 24. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11
– uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 –
ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem
besedilu: ZDoh-2) se od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o
prostovoljni službi v pomožni policiji, razen od nadomestil plače
oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas
opravljanja službe v policiji, ne plačuje dohodnine.
33. člen
(1) Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za
testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti
delodajalec, ne štejejo za boniteto.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ta
ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.
ŠESTI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
134. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic
drugega vala epidemije Covid-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS, št.
203/20) z naslednjimi določbami posega v ZDoh-2:
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) […]
(2) S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:
[…]
18. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19),
[…]
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
18. Zakon o dohodnini
58. člen
Ne glede na prvi in drugi odstavek 71. člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 –
odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US,
96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19,
28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se za leto 2021
davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na
zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je
ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan
30. junij 2021, in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za
pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj,
kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka
na dan 30. junij 2021.
59. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno
osnovo za leto 2020 in 2021 pri zaposlenih v mreži javne službe na
področju socialnega varstva, ki izvajajo socialno varstvene
storitve po tretjem odstavku 15. člena, 50., 51., 52. in 54. členu
Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 –
ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 –
DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v
nadaljnjem besedilu ZSV), pri izvajalcih krizne namestitve iz
tretjega odstavka 49. člena ZSV, pri izvajalcih socialno varstvenih
programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3.
člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov
(Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), v mreži javne zdravstvene
službe, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo
migrantov in pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja delo pri izvajalcu
iz 56. člena ZZUOOP, ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega
odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list
RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14,
91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18), 71. členu Zakona o
interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev
njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št.
49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP), 54. členu Zakona o interventnih
ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni
list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP), 55. in 56. členu Zakona o
začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni
list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), 125. členu Zakona o
interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) ter po 32., 33., 86. in 87.
členu tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno
osnovo za leto 2021 ne všteva dodatek iz 88. člena tega zakona.
(3) Delodajalci iz prvega odstavka tega člena Finančni upravi
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) do 31. januarja
2021 sporočijo podatke o zaposlenih in višini izplačanih dodatkov v
letu 2020 in do 31. januarja 2022 podatke o zaposlenih in višini
izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se po prvem odstavku tega člena
ne vštevajo v letno davčno osnovo. Izplačevalci dodatka iz
prejšnjega odstavka FURS sporočijo do 31. januarja 2022 podatke o
dijakih in študentih in o višini izplačanega dodatka, ki se po
prejšnjem odstavku na všteva v letno davčno osnovo.
60. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 142. člena ZDoh-2 lahko rezident
zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja
dohodnino, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo,
nameni za financiranje upravičencev do donacij.
(2) Ne glede na drugi odstavek 142. člena ZDoh-2 so upravičenci do
donacij za namenitev dela dohodnine:
– za leto 2020 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan
31. decembra 2019, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne
organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v
javnem interesu ter so vpisane v evidenco nevladnih organizacij v
javnem interesu ter
– za leto 2021 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan
31. decembra 2020, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne
organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v
javnem interesu.
(3) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), ki vodi evidenco nevladnih
organizacij v javnem interesu, pošlje FURS za namene priprave
dopolnitve seznama upravičencev do donacij za leto 2020 podatke iz
tretjega odstavka 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za
donacije (Uradni list RS, št. 78/19 in 106/20; v nadaljnjem
besedilu: Uredba) o vseh nevladnih organizacijah iz prve alineje
prejšnjega odstavka. Podatke pošlje FURS v elektronski obliki
najpozneje do 15. aprila 2021. FURS na podlagi podatkov pripravi
dopolnitev seznam upravičencev do donacij ter ga najpozneje do 30.
aprila 2021 pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlada v
skladu z osmim odstavkom 142. člena ZDoh-2 določi dopolnitev
seznama upravičencev do donacij za leto 2020 najpozneje do 15. maja
2021.
(4) AJPES, ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem
interesu, pošlje FURS za namene priprave seznama upravičencev do
donacij za leto 2021 v skladu s prvim in tretjim odstavkom 2. člena
Uredbe tudi podatke o vseh nevladnih organizacijah iz druge alineje
drugega odstavka tega člena.
PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
128. člen
(uporaba 60. člena)
(1) Prvi odstavek 60. člena tega zakona se uporablja za upravičence
do donacij iz namenitve dela dohodnine, ki so upravičenci za leta
od 2020 dalje.
(2) Odstotki namenitve dela dohodnine za financiranje upravičencev
do donacij, ki so ji predložili rezidenti v svojih zahtevah za
namenitev dela dohodnine za donacije, ki so veljavne na dan
uveljavitve tega zakona, se podvojijo, razen če rezident svojo
zahtevo spremeni.
133. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 – ZDUOP
(Uradni list RS, št. 15/21) vsebuje naslednjo končno
določbo:
65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev,
obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic Covid-19 – ZDUPŠOP
(Uradni list RS, št. 206/21) z naslednjimi določbami posega v
ZDoh-2:
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) […]
(2) S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve,
obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 odstopa od
določb naslednjih zakonov:
[…]
17. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
[…]
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
17. Zakon o dohodnini
55. člen
Ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US,
24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13,
29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in
66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se v letno davčno osnovo za
leto 2021 ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39.
člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št.
57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15,
21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) zaposlenih pri izvajalcih, ki
izvajajo neposredno laboratorijsko diagnostiko virusa SARS-CoV-2 in
so v stiku s kužninami obolelih, pri izvajalcih, ki opravljajo
mrliško pregledno službo, kontrolne mrliške preglede pred
upepelitvijo in avtopsije ter izvajalcih, ki opravljajo dejavnost
patologije, in so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni
tveganju za svoje zdravje zaradi neposrednega dela v zvezi z
epidemijo COVID-19. Delodajalec do 31. januarja 2022 Finančni
upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) sporoči
podatke o zaposlenih, prejemnikih teh dodatkov in višini izplačanih
dodatkov v letu 2021, ki se po tem členu ne vštevajo v letno davčno
osnovo.
PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o dohodnini – ZDoh-2Z (Uradni list RS,
št. 39/22) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
27. člen
(uporaba spremenjenega 56. člena zakona)
Spremenjeni 56. člen zakona se uporablja že za obračun akontacije
dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto
2021.
28. člen
(postopno dvigovanje splošne olajšave)
Ne glede na prvi odstavek spremenjenega 111. člena zakona znaša za
davčno leto 2022 splošna olajšava 4.500 eurov, za davčno leto
2023 5.500 eurov in za davčno leto 2024 6.500 eurov.
29. člen
(prva uskladitev olajšav in lestvice za odmero
dohodnine)
(1) Prva uskladitev v skladu s spremenjenim 118. členom
zakona ter drugim in tretjim odstavkom spremenjenega 122. člena
zakona se opravi za leto 2022.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prva uskladitev zneska
splošne olajšave iz spremenjenega 111. člena zakona v skladu s
spremenjenim 118. členom zakona opravi za davčno leto, ki sledi
davčnemu letu, v katerem se v skladu z 28. členom tega zakona začne
uporabljati splošna olajšava, določena v prvem odstavku
spremenjenega 111. člena zakona.
30. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2022.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 –
ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12,
96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19,
28/19 in 66/19).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o dohodnini – ZDoh-2AA (Uradni list RS, št. 158/22) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
16. člen
(uskladitev olajšav in lestvice za
odmero dohodnine za leti 2023 in 2024)
(1) Ne glede na spremenjeni 118. člen ter
spremenjena drugi in tretji odstavek 122. člena zakona se
uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2023 ne
opravi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena
ter ne glede na prvi odstavek 114. člena zakona se rezidentom, ki
vzdržujejo družinske člane, v letih 2023 in 2024 prizna zmanjšanje
letne davčne osnove najmanj v višini, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.698
eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje
posebno nego in varstvo 9.777 eurov letno;
3. za vsakega drugega vzdrževanega
družinskega člana 2.698 eurov letno.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
ter ne glede na drugi odstavek 114. člena zakona se za vsakega
nadaljnjega vzdrževanega otroka olajšava iz 1. in 2. točke drugega
odstavka tega člena v letih 2023 in 2024 poveča, in sicer najmanj v
višini, ki znaša:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 235
eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 2.194
eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 4.153
eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 6.112
eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane
otroke za 1.959 eurov glede na višino olajšave za predhodnega
vzdrževanega otroka.
17. člen
(uporaba nove 6. točke četrtega odstavka
90. člena zakona)
(1) Ne glede na 21. člen tega zakona se
spremenjeni 90. člen zakona uporablja za davčno leto 2022, če se
davčni zavezanec, ki je v letu 2022 prejel izplačilo vrednosti ali
dela vrednosti delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih
delnic oziroma delnic družbe, v primeru, če so bile delnice ali
deleži odsvojeni v letih 2020 ali 2021, odloči, da se:
– od takega dohodka dohodnina izračuna in
plača od davčne osnove iz nove 6. točke četrtega odstavka 90. člena
zakona po stopnji iz prvega odstavka 132. člena zakona in se šteje
kot dokončen davek, ter
– od tako izračunane dohodnine odšteje od
takega dohodka izračunana in odtegnjena dohodnina oziroma
akontacija dohodnine ali odmerjena akontacija dohodnine, ali pa da
se ustrezni del dohodnine, ki jo je plačal od takega dohodka z
virom izven Slovenije, odšteje od tako izračunane dohodnine v
skladu z IX. poglavjem zakona.
(2) Davčni zavezanec odločitev iz
prejšnjega odstavka uveljavlja z vlogo, ki jo vloži do 5. februarja
2023.
(3) Davčni organ odloči o vlogi iz drugega
odstavka tega člena v 60 dneh od dneva njene vložitve. Če je z
odločbo ugotovljeno, da znesek med letom izračunane in odtegnjene
dohodnine oziroma akontacije dohodnine ali odmerjene akontacije
dohodnine presega davčno obveznost, ugotovljeno v skladu s prvo
alinejo prvega odstavka tega člena, se razlika ne glede na zakon,
ki ureja davčni postopek, vrne zavezancu. Zavezancu v primeru
vračila razlike ne pripadajo obresti.
(4) Odločba davčnega organa iz tretjega
odstavka tega člena ne posega v obveznost plačnika davka,
vzpostavljeno z obračunom davčnega odtegljaja, s katerim je bila
izračunana in odtegnjena dohodnina oziroma akontacija
dohodnine.
(5) Če davčni organ vlogi iz drugega
odstavka tega člena ugodi, se v primeru, ko se zavezanec odloči za
vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz
oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo v skladu s prvim
odstavkom 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11
– uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 132/22 –
odl. US), v letno davčno osnovo všteva tudi davčna osnova od
dohodka iz prvega odstavka tega člena.
(6) Nova 6. točka četrtega odstavka 90.
člena zakona se ne uporablja za izplačila vrednosti ali dela
vrednosti delnic ali deležev, odsvojenih pred letom 2020 ali v letu
2022.
19. člen
(uporaba spremenjenega 26. člena
zakona)
Ne glede na spremenjeni 26. člen zakona se
za druge dohodke, izplačane na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za
razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005
(UL L 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z
Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.
junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega
ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv
ruske invazije na
Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022,
str. 34), in Uredbe (EU) št. 1307/2013 (EU) Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila
kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike
ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta
(ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608),
zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/42 z dne
8. novembra 2021 o spremembi prilog II in III k Uredbi (EU) št.
1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih in neto
zgornjih mej za neposredna plačila za nekatere države članice za
koledarsko leto 2022 (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2022, str. 3),
uporablja 26. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 132/22 –
odl. US).
20. člen
(prenehanje uporabe določb drugih
zakonov)
Z začetkom uporabe spremenjenega 142. člena
zakona se prenehajo uporabljati naslednje določbe zakonov v delu,
ki se nanaša na namenitev dela dohodnine za donacije:
1. drugi odstavek 135. člena Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list
RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 –
popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15,
46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in
105/22 – ZZNŠPP) in
2. prvi odstavek 60. člena Zakona o
interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP,
82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 206/21 – ZDUPŠOP).
21. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 17. člena tega
zakona, ki začne veljati 1. januarja 2023. Spremenjeni 44., 48.,
59., 90., 109., 111., 113. in 123. člen, naslov VII.A poglavja,
a131.a, 135.č in 142. člen zakona se uporabljajo za davčna leta, ki
se začnejo 1. januarja 2023.
(2) Do začetka uporabe spremenjenih 44.,
48., 59., 90., 109., 111., 113. in 123. člena, naslova VII.A
poglavja, a131.a, 135.č in 142. člena zakona se uporabljajo 44.,
48., 59., 90., 109., 111., 113., in 123. člen, naslov VII.A
poglavja ter a131.a, 135.č in 142. člen Zakona o dohodnini (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1,
9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13,
29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19,
66/19, 39/22 in 132/22 – odl. US).