Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in prispevki/Socialni prispevki in dajatve/ZSDP/
…
ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN
DRUŽINSKIH PREJEMKIH
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZSDP-1/
Uradni list RS, št.:
·
26/14 (14.04.2014; veljavnost od 29.04.2014; uporaba od
29.04.2014),
·
90/15-ZSDP-1A (27.11.2015; veljavnost od 01.01.2016; uporaba od
01.01.2016),
·
75/17-ZUPJS-G (22.12.2017; veljavnost od 23.12.2017; uporaba od
01.01.2018),
·
14/18-ZSDP-1B (02.03.2018; veljavnost od 17.03.2018; uporaba od
17.03.2018),
·
81/19-ZSDP-1C (27.12.2019; veljavnost od 01.01.2020; uporaba od
01.01.2020).
Datum veljavnosti NUPB: od 01.01.2020
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2020 naprej
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz
tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za
uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja
tega zakona.
2. člen
(prenos direktive)
(1) S tem zakonom se v slovenski
pravni red prenašata Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010
o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu,
sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC ter o
razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L št. 68 z dne 18. 3. 2010,
str. 13) in Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o
uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in
zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim
rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1)
Direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1).
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red
prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno
dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na
ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz
tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343
z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki se nanaša na pravico do
enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti.
3. člen
(vrste pravic)
Pravice po tem zakonu so:
1. pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
2. pravice do družinskih prejemkov.
4. člen
(temeljni načeli zavarovanja)
Z zavarovanjem za starševsko varstvo se zavarovancem po načelih
vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na
starševske obveznosti.
5. člen
(pomen posameznih pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma
nege in varstva otroka po tem zakonu in vključuje materinski
dopust, očetovski dopust in starševski dopust;
2. nadomestilo je nadomestilo plače, ki izhaja iz zavarovanja za
starševsko varstvo po tem zakonu in vključuje materinsko
nadomestilo, očetovsko nadomestilo in starševsko nadomestilo;
3. druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi
veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo
družinska razmerja ali skrbnik ali skrbnica (v nadaljnjem besedilu:
skrbnik), ki svojega varovanca ali varovanko (v nadaljnjem
besedilu: varovanec) dejansko neguje in varuje;
4. daljše obdobje je obdobje najmanj 30 koledarskih dni;
5. polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne
obveznosti zavarovanca ali zavarovanke (v nadaljnjem besedilu:
zavarovanec), ne glede na to ali gre za polni ali krajši delovni
čas;
6. delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega
tedenske delovne obveznosti zavarovanca;
7. strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne
vrste dopusta po tem zakonu naenkrat brez prekinitve;
8. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami
v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen
otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran
otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega
zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo, kar
ugotavlja zdravniška komisija;
9. zunajzakonski partner ali partnerka (v nadaljnjem besedilu:
zunajzakonski partner) je oseba, ki živi z drugo osebo v
zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo
in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko
zvezo;
10. registrirana istospolna partnerska skupnost je urejena skupnost
dveh žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim organom registrirata
svojo skupnost v skladu z zakonom, ki ureja registracijo istospolne
partnerske skupnosti;
11. zdravniške komisije so komisije, ki jih s sklepom imenuje
minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister),
pristojen za družino;
12. prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno
zdravstveno zavarovanje, prispevki za zavarovanje za primer
brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.
6. člen
(zdravniške komisije)
Minister imenuje najmanj tri zdravniške komisije prve stopnje in
zdravniško komisijo druge stopnje, ki dajejo mnenja centrom za
socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma ministrstvu,
pristojnemu za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v
postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno
nego in varstvo. Minister določi sestavo, delo in plačilo
zdravniških komisij.
7. člen
(sredstva za izvajanje zakona)
(1) Če vplačani prispevki za starševsko varstvo ne zadoščajo za
pokrivanje obveznosti iz naslova pravic, ki izhajajo iz zavarovanja
za starševsko varstvo, se sredstva zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije.
(2) Sredstva za izplačevanje družinskih prejemkov se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
DRUGI DEL
ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO
I. poglavje: ZAVAROVANCI IN PRISPEVKI ZA STARŠEVSKO
VARSTVO
8. člen
(zavarovanci za starševsko varstvo)
Zavarovanci za starševsko varstvo so:
1. osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;
2. osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki
Sloveniji, poslane na delo v tujino, če niso obvezno zavarovane v
državi, v katero so bile poslane in osebe, ki so zaposlene pri
delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi
Unije uporablja zakonodaja Republike Slovenije;
3. osebe, zaposlene pri mednarodnih organizacijah in ustanovah,
tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v
Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo drugače
določeno;
4. osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno
ali drugo dovoljeno dejavnost;
5. osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot
verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko
svobodo;
6. osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s
predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti;
7. družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbeniki)
gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki
Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji (v nadaljnjem
besedilu: ustanovitelji) zavodov, ki so poslovodne osebe, če niso
zavarovane na drugi podlagi;
8. osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti;
9. brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje nadomestilo po predpisih, ki urejajo trg dela;
10. osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo
nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo
zdravstveno zavarovanje;
11. osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in
niso zavarovane na drugi podlagi;
12. osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno
varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po
tem zakonu;
13. osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno
varnost v primeru štirih ali več otrok po tem zakonu;
14. osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni
dohodek po tem zakonu ali po predpisih, ki urejajo socialno
varstvo;
15. zakonci, zunajzakonski partnerji in registrirani istospolni
partnerji uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve
ali ministrstva, pristojnega za obrambo, napotenih na delo v
tujino;
16. osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne
rehabilitacije po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
9. člen
(prispevki za starševsko varstvo)
(1) Za starševsko varstvo se plačujeta prispevek zavarovanca in
prispevek delodajalca ali delodajalke (v nadaljnjem besedilu:
delodajalec).
(2) Stopnje prispevkov se določijo z zakonom, ki ureja prispevke za
socialno varnost.
(3) Prispevki se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
10. člen
(osnova za plačilo prispevkov)
Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je
enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 8.
člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
11. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za starševsko
varstvo so zavarovanci iz 8. člena tega zakona, razen zavarovancev
iz 6., 12. in 13. točke 8. člena tega zakona, za katere plačuje
prispevek zavarovanca Republika Slovenija.
(2) Prispevek za zavarovance iz 16. točke 8. člena tega zakona se
ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska nadomestila, ki
ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije.
12. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca za starševsko
varstvo so:
1. delodajalci - za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 8. člena tega
zakona, razen za osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v
tujini, za katere se v skladu s predpisi Unije uporablja zakonodaja
Republike Slovenije;
2. zavarovanci iz 4., 5., 7., 8. in 15. točke 8. člena tega zakona
in osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za
katere se v skladu s predpisi Unije uporablja zakonodaja Republike
Slovenije, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih
je zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za starševsko varstvo
izplačevalec nadomestil;
3. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za zavarovance iz 9.
točke 8. člena tega zakona;
4. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 10.
točke 8. člena tega zakona;
5. Republika Slovenija za zavarovance iz 6., 11., 12., 13., in 14.
točke 8. člena tega zakona.
(2) Prispevek za zavarovance iz 16. točke 8. člena tega zakona se
ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska nadomestila, ki
ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije.
(3) Plačila prispevkov za starševsko varstvo so oproščena
invalidska podjetja in zaposlitveni centri v skladu s predpisom, ki
ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(4) Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba,
ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so
zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in
preživninski sklad Republike Slovenije.
13. člen
(pobiranje prispevkov)
Glede pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca,
varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa in drugih vprašanj
postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki
ureja davčno službo.
14. člen
(pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo)
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so:
1. dopust,
2. nadomestilo,
3. pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila
prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva,
4. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru
štirih ali več otrok,
5. nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila
prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.
II. poglavje: PRAVICA DO DOPUSTA
1. Splošne določbe o dopustu
15. člen
(vrste dopusta)
(1) Vrste dopusta so:
1. materinski dopust,
2. očetovski dopust,
3. starševski dopust.
(2) Dopust je določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z
dela.
16. člen
(pravica do dopusta)
Starši ali druge osebe imajo pravico do dopusta, če so zavarovanci
po tem zakonu.
17. člen
(dolžnosti delodajalcev)
Delodajalci so dolžni delavcem ali delavkam (v nadaljnjem besedilu:
delavec) zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe dopusta v skladu
s tem zakonom.
18. člen
(obveščanje delodajalca)
(1) Delavec obvesti delodajalca o nameri izrabe dopusta 30 dni pred
predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Center o priznanju posamezne vrste dopusta obvesti delodajalca
za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 8. člena tega zakona,
pristojni davčni organ za zavarovance iz 4., 5., 7. in 8. točke 8.
člena tega zakona, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za
zavarovance iz 9. točke 8. člena tega zakona, Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 10. točke 8. člena tega
zakona, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za
zavarovance iz 16. točke 8. člena tega zakona, ministrstvo,
pristojno za zunanje zadeve ali ministrstvo, pristojno za obrambo
za zavarovance iz 15. točke 8. člena tega zakona v 15 dneh po
izdaji odločbe o priznani pravici do dopusta.
2. Materinski dopust
19. člen
(pravica do materinskega dopusta)
(1) Mati ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 105
dni.
(2) Mati obvezno izrabi 15 dni materinskega dopusta.
20. člen
(prenehanje pravice do materinskega dopusta)
(1) Če mati rodi mrtvega otroka, ima pravico do materinskega
dopusta še 42 dni od dneva poroda.
(2) Če otrok umre v času materinskega dopusta, ima mati pravico do
materinskega dopusta v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že
izrabila, vendar najmanj 42 dni od rojstva otroka. Po smrti otroka
pripada materi deset dni materinskega dopusta.
(3) Če mati zapusti otroka ob rojstvu otroka ali po njem, ima
pravico do materinskega dopusta še 42 dni od dneva poroda.
(4) Če mati zapusti otroka v času materinskega dopusta, pa je že
izrabila 42 dni materinskega dopusta, nima več pravice do
materinskega dopusta od naslednjega dne, ko je zapustila
otroka.
21. člen
(način izrabe materinskega dopusta)
(1) Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne
odsotnosti z dela.
(2) Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom
poroda, ki ga določi ginekolog ali ginekologinja (v nadaljnjem
besedilu: ginekolog). Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem
roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po
otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred
predvidenim datumom.
(3) Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta,
nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka.
22. člen
(pravica očeta do materinskega dopusta)
(1) Oče ima pravico do materinskega dopusta, če mati:
1. umre,
2. zapusti otroka,
3. na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice
specialistke (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) trajno ali začasno
ni sposobna za nego in varstvo otroka.
(2) Oče ima pravico do materinskega dopusta v obsegu kot ga ima
mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že
izrabila, najmanj pa za 28 dni.
(3) Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z materjo tudi
oče otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima
status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke. V tem primeru
materinski dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni,
kolikor je otrok star, ko oče nastopi materinski dopust.
23. člen
(pravica druge osebe do materinskega dopusta)
(1) Druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v obsegu kot ga
ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati oziroma oče to
pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni.
(2) Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z materjo in
očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi
otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke,
dijakinje ali študentke. V tem primeru materinski dopust traja 77
dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko eden
od starih staršev nastopi materinski dopust.
24. člen
(obveščanje delodajalca)
(1) Če mati rodi otroka preden je o izrabi materinskega dopusta
obvestila delodajalca, obvesti delodajalca o tem v treh dneh po
rojstvu otroka, razen če njeno zdravstveno stanje tega ne dopušča.
V tem primeru se predloži zdravniško dokazilo.
(2) Če mati sklepa delovno razmerje v 58. dneh pred predvidenim
datumom poroda, obvesti delodajalca o nastopu materinskega dopusta
ob sklenitvi delovnega razmerja.
(3) Oče obvesti delodajalca o izrabi materinskega dopusta
najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo materinskega
dopusta.
(4) Druga oseba obvesti delodajalca o izrabi materinskega dopusta
najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo materinskega
dopusta.
3. Očetovski dopust
25. člen
(pravica do očetovskega dopusta)
(1) Oče ima pravico do očetovskega
dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 30 dni. Pravica
je neprenosljiva.
(2) Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati
živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega
otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za
drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi dvojčkov
ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih
otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega
otroka.
26. člen
(prenehanje pravice do očetovskega dopusta)
(1) Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
1. mati rodi mrtvega otroka;
2. mu je odvzeta roditeljska pravica starševska skrb, so mu prepovedani stiki z
otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma
mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja materi ali otroku
po predpisih, ki urejajo naloge in pooblastila policije in
preprečevanje nasilja v družini;
3. je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo
in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja roditeljsko
pravico starševsko skrb, na
podlagi mnenja pristojnega centra;
4. na podlagi mnenja zdravnika, trajno ali začasno ni sposoben za
nego in varstvo otroka.
(2) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz 2. in
3. točke prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v takem obsegu,
kot ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje
pravice.
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4.
točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del
očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje
do šestega meseca otrokove starosti.
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred
nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko
neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga,
vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v
strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za
tega otroka.
(4) Če otrok umre v času očetovskega dopusta ima oče pravico do
očetovskega dopusta v takem obsegu kot ga je do dneva smrti otroka
že izrabil in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot 30
koledarskih dni.
27. člen
(način izrabe očetovskega dopusta)
(1) Oče izrabi očetovski dopust v trajanju najmanj 15 dni v
strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od
rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega
dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za
tega otroka.
(2) Oče izrabi največ 15 dni očetovskega dopusta v strnjenem nizu v
obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega
prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo
osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.
(3) Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne
odsotnosti z dela ne podaljša.
(4) Oče, ki pridobi dodatne dneve
očetovskega dopusta v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega
zakona, izrabi očetovski dopust v trajanju najmanj 15 dni v skladu
s prvim odstavkom tega člena in preostanek dni očetovskega dopusta
v skladu z drugim odstavkom tega člena.
28. člen
(pravica osebe, ki dejansko neguje in varuje otroka do
očetovskega dopusta)
(1) Ne glede na 25. člen tega zakona ima pravico do očetovskega
dopusta tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski
partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske
skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka, na način in pod
pogoji iz tega poglavja.
(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka ima pravico do očetovskega
dopusta zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane
istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski
dopust.
(3) Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izrabijo
očetovski dopust, če ga ne izrabi oče otroka.
4. Starševski dopust
29. člen
(pravica do starševskega dopusta)
(1) Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju
130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega
dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater
130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno
po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni
upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do
starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti
otroka.
(2) Ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih
90 dni. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob
posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let.
(3) Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust
podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok
ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne
šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno
šolo podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
(4) Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko
dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni.
(5) Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se
starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja
zdravniške komisije.
(6) Starševski dopust se podaljša v primeru, ko starša že ob
rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega
prvega razreda osnovne šole, v skladu s predpisi, ki urejajo
osnovno šolo, za 30 dni, za tri otroke do končanega prvega razreda
osnovne šole, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, za 60
dni in za štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne
šole, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, za 90 dni.
(7) Podaljšanja starševskega dopusta iz prvega, drugega, tretjega,
četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se seštevajo.
(8) Izraba dela starševskega dopusta v trajanju največ 75 dni se
lahko prenese in izrabi najkasneje do končanega prvega razreda
osnovne šole otroka.
(9) Kjer drugi zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz
»starševski dopust«, ima ta enak pomen kot »dopust«, kot ga določa
ta zakon.
30. člen
(izjeme od neprenosljivosti starševskega dopusta)
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko eden od staršev v
celoti izrabi starševski dopust v trajanju 260 dni v primeru
da:
1. je drugi od staršev umrl,
2. je drugi od staršev zapustil otroka,
3. je drugemu od staršev odvzeta roditeljska pravica
starševska skrb,
4. so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s
predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od
staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki
urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na
prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in
ne varuje in neguje otroka,
5. je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo
skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja
roditeljsko pravico starševsko
skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra,
6. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev
oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje
otroka,
7. da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno
ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
8. drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
31. člen
(prenehanje pravice do starševskega dopusta)
(1) Starša nimata pravice do starševskega dopusta, če je otrok
zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v rejniško
družino ali zavod.
(2) Eden od staršev nima pravice do starševskega dopusta, če:
1. je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma
živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
2. je zapustil otroka,
3. mu je odvzeta roditeljska pravica starševska skrb,
4. so mu bili prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki
urejajo družinska razmerja,
5. mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja v skladu s
predpisi, ki urejajo naloge in pooblastila policije in
preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni
v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje
otroka.
(3) Če razlog za prenehanje pravice iz prvega in drugega odstavka
tega člena nastopi v času trajanja dopusta, starša nimata pravice
do neizrabljenega dela starševskega dopusta.
(4) V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega starševskega
dopusta rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok oziroma
posvojitev dveh ali več otrok hkrati, pa eden od otrok umre,
staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega
starševskega dopusta.
(5) Če otrok umre v času starševskega dopusta, ima tisti od
staršev, ki izrablja pravico do starševskega dopusta, to pravico v
takem obsegu kot jo je do dneva smrti otroka že izrabil in še deset
dni po smrti otroka.
32. člen
(kasneje ugotovljeno zdravstveno stanje otroka)
Če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna
hujša bolezen otroka ugotovljena po uveljavljanju pravice do
starševskega dopusta iz 29. člena tega zakona, otrok pa še ni
dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do
starševskega dopusta 90 dni od dneva priznanja pravice.
33. člen
(dogovor o izrabi starševskega dopusta)
(1) Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta
najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor
predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z
njim seznanita svoja delodajalca.
(2) Pisni dogovor preneha veljati, če:
1. nastopi razlog iz prvega in drugega odstavka 31. člena tega
zakona,
2. postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali
začasno nesposoben za nego in varstvo otroka.
(3) Pisni dogovor se lahko spremeni, če:
1. nastane razlog za podaljšanje starševskega dopusta v času
starševskega dopusta,
2. se pričakuje rojstvo drugega otroka,
3. nastanejo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev
staršev (kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega
od staršev na delo v tujino, izobraževanje, izguba ali sprememba
zaposlitve, razveza zakonske zaveze ali prenehanje zunajzakonske
skupnosti, predčasna vrnitev na delo v dogovoru z
delodajalcem).
(4) Če se starša ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dopusta
ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem
center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
(5) V primerih iz 30. člena in drugega odstavka 31. člena tega
zakona se pisni dogovor ne sklene.
34. člen
(način izrabe starševskega dopusta)
(1) Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali
delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se pri
izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
(2) Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno
dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o
pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva
koristi otroka.
35. člen
(omejitve načina izrabe starševskega dopusta)
(1) Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta
v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3. otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata
najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole
najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo,
oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego
in varstvo.
(2) Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega
dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega
odstavka.
36. člen
(način izrabe prenesenega starševskega dopusta)
(1) Starša, ki sta izrabo dela starševskega dopusta v polni
odsotnosti z dela prenesla v skladu z osmim odstavkom 29. člena
tega zakona, lahko ta del izrabita v strnjenem nizu v obliki polne
ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po
najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 koledarskih dni, če sta
jih prenesla manj.
(2) Starša morata o izrabi prenesenega starševskega dopusta
obvestiti pristojni center najpozneje 15 dni po nastopu
dopusta.
(3) Evidenco o izrabi prenesenega starševskega dopusta vodi
center.
37. člen
(rok obveščanja delodajalca)
Starša morata obvestiti center in svojega delodajalca o spremembi
izrabe starševskega dopusta v treh dneh, ko je nastopil razlog za
spremembo pisnega dogovora iz 33. člena tega zakona.
38. člen
(pravica druge osebe do starševskega dopusta)
(1) Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico
do starševskega dopusta v obsegu kot ga imata mati oziroma oče,
zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati oziroma oče to pravico
že izrabila.
(2) Pravico do starševskega dopusta ima v soglasju z materjo in
očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi
otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke,
dijakinje ali študentke.
39. člen
(pravica posvojiteljev, rejnikov in
sorodnikov do starševskega dopusta)
(1) Posvojitelj ali posvojiteljica (v
nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je
podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska
razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega
razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno
šolo, v obsegu kot ga imata mati oziroma oče. Nastopi ga najpozneje
15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po
izvedeni posvojitvi.
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je
podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska
razmerja, za otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole in je
mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30
dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z
namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
(3) Rejnik ali rejnica (v nadaljnjem
besedilu: rejnik), ki mu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega
ne more več izrabiti starševskega dopusta v skladu z 38. členom
tega zakona in še ni zaključil prvega razreda osnovne šole v skladu
s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, ima pravico do starševskega
dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po
namestitvi otroka v rejništvo.
(4) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je
podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska
razmerja, ki je za istega otroka že izrabil pravico do starševskega
dopusta kot rejnik, se prizna starševski dopust v obsegu iz prvega
ali drugega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve že izrabljenega
starševskega dopusta.
(5) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok
nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je
podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska
razmerja, ali rejnik obvesti delodajalca o izrabi starševskega
dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo
starševskega dopusta.
(6) Pravice do starševskega dopusta nima
oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega
partnerja.
III. poglavje: PRAVICA DO NADOMESTILA
40. člen
(vrste nadomestila)
Pravica do nadomestila obsega:
1. materinsko nadomestilo,
2. očetovsko nadomestilo,
3. starševsko nadomestilo.
41. člen
(pravica do nadomestila)
(1) Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do
dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom
posamezne vrste dopusta.
(2) Pravico do nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do
dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v
zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila.
(3) Enemu od staršev, ki mu je bila priznana pravica iz prejšnjega
odstavka, ne more biti naknadno priznana pravica do dopusta za
istega otroka, razen če se v času trajanja pravice iz prejšnjega
odstavka zaposli.
(4) Pravica do nadomestila po tem zakonu za istega otroka
izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo
zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter
plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim
delovnim časom zaradi starševstva, plačilo prispevkov v primeru
štirih ali več otrok in prejemanje delnega plačila za izgubljeni
dohodek po tem zakonu.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek pravica
do očetovskega nadomestila po tem zakonu za istega otroka ne
izključuje plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s
krajšim delovnim časom zaradi starševstva matere, plačila
prispevkov v primeru štirih ali več otrok matere in prejemanja
delnega plačila za izgubljeni dohodek matere po tem
zakonu.
42. člen
(trajanje pravice do nadomestila)
(1) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena pripada
zavarovancu:
1. v času materinskega dopusta pravica do materinskega
nadomestila;
2. v času očetovskega dopusta v trajanju 30 dni pravica do
očetovskega nadomestila;
3. v času starševskega dopusta pravica do starševskega
nadomestila.
(2) Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti
z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu
delu delne odsotnosti z dela.
(3) Nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne dni ali delovne
ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za
praznične in druge proste dni, določene z zakonom, ki ureja
praznike in dela proste dni v Republiki Sloveniji.
43. člen
(osnova za izračun nadomestila)
(1) Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od
katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu
z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot
zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v
predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
(2) Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na
obračunane prispevke ne štejejo:
1. prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega
dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega
omejitve, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne
zaposlitve);
2. prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer
dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno
življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
3. regres za letni dopust;
4. nagrade ob delovnih jubilejih;
5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po
pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
6. odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na
upokojitev;
7. prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih
papirjev;
8. drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače;
9. drugi dohodki iz delovnega razmerja.
(3) Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko
varstvo za krajše obdobje kot je določeno v prvem odstavku tega
člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 odstotkov
vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o
usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08,
62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in
96/12 - ZPIZ-2).
(4) Za zavarovanca iz drugega odstavka 41. člena tega zakona se
kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z
uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10,
94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2). Tako
določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo,
ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do
nadomestila, poveča za 2 odstotka vrednosti minimalne plače z
uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10,
94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2)
vendar največ za 50 odstotkov vrednosti minimalne plače z
uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10,
94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 -
ZPIZ-2).
(3) Če so bili za zavarovanca obračunani
prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je določeno v
prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova
upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega
dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene
prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom
in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in
obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem
letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za
vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino,
in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi
vplivali na višino splošne olajšave. Če plača ali osnova za
nadomestilo plače ni podana za cel mesec ali če so bili obračunani
prispevki za starševsko varstvo za manj kot mesec dni, se za
manjkajoče dneve upošteva sorazmerni del od seštevka iz prejšnjega
stavka.
(4) Za zavarovanca iz drugega odstavka 41.
člena tega zakona se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine
osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki
ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji,
ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za
zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne
uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom,
ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih
obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko
varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem
pravice do nadomestila, poveča za 20 eurov bruto, vendar največ za
340 eurov bruto.
44. člen
(izjeme pri določitvi osnove za izračun nadomestila)
(1) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste dopusta v strnjenem nizu
brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365 dni, je osnova
enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste dopusta.
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri določitvi
osnove za izračun nadomestila iz drugega odstavka 41. člena tega
zakona.
(3) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste dopusta v več delih in je
prekinitev daljša od 365 dni, se osnova za izračun nadomestila
določi na novo v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4) Osnova za določitev nadomestila v času prenesenega dopusta in
očetovskega dopusta iz drugega odstavka 27. člena zakona je
povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za
starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12
mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so
bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vsakokratno
izrabo prenesenega dopusta in očetovskega dopusta.
45. člen
(plačevanje prispevkov za socialno varnost v času prejemanja
nadomestila)
(1) Upravičenci ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu:
upravičenec) do nadomestila ki jim je prenehalo delovno razmerje v
času trajanja dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer
brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca
plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika
Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.
(2) V času prejemanja nadomestila so upravičenci do nadomestila po
drugem odstavku 41. člena tega zakona obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za
starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec,
prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z
zakonom, ki ureja posamezno področje. Navedeni upravičenci so
zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, in
sicer za plačilo zdravstvenih storitev in za povračilo potnih
stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
46. člen
(najvišje in najnižje izplačilo nadomestila)
(1) Izplačilo nadomestila, razen
materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti
višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v
Republiki Sloveniji z uskladitvami na podlagi zakona, ki ureja
usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji.
(2) Izplačilo nadomestila za polno
odsotnost z dela ne more biti nižje od seštevka usklajene višine
osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki
ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji,
ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za
zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne
uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom,
ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih
obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne
olajšave.
47. člen
(višina nadomestila)
(1) Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov
osnove.
(2) Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu
delu delne odsotnosti z dela.
48. člen
(prenehanje pravice do nadomestila)
(1) Pravica do nadomestila preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih
razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi,
da oseba v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali
opravlja samostojno dejavnost.
(2) Pravica do nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka
41. člena tega zakona začne delati po pogodbi o zaposlitvi ali
začne opravljati samostojno dejavnost.
(3) Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega
člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek
nadomestila.
49. člen
(nadomestilo v času odmora za dojenje)
(1) Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora
za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do devetega
meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno in sicer v
višini sorazmernega dela minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena
Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip,
10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10
- ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
(2) Materi, zaposleni za polni delovni čas zagotavlja Republika
Slovenija v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista
pediatra, od devetega do 18. meseca starosti otroka, plačilo
prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače
z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 -
ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 -
ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
(1) Materi, zaposleni za polni delovni čas
pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista
pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro
dnevno, in sicer v višini sorazmernega dela osnove iz prvega,
drugega ali tretjega odstavka 43. člena in 46. člena tega
zakona.
(3)(2) Mati nima pravice do
nadomestila v času odmora za dojenje, če je upravičena do
nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni
dohodek po tem zakonu za istega otroka.
IV. poglavje: PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN DO
PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA
50. člen
(pravica staršev do krajšega delovnega časa)
(1) Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta
starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od
polnega.
(2) Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima
pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega
prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s
predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe
pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo
za vsakega od staršev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima samo eden od staršev pravico
do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega
razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki
urejajo osnovno šolo, če obstajajo razlogi iz 30. člena tega
zakona.
(4) Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno
oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem
razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega
tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18.
leta starosti otroka.
(5) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru na
podlagi mnenja zdravniške komisije.
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima
roditeljsko pravico starševsko
skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan
v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev
ne neguje in varuje otroka.
(7) V primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka
tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po
dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja
do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost
od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje
prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za
starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za
primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih
storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje
prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje
prispevkov za socialno varnost.
(8) Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko
delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s
krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred
nastopom.
51. člen
(uporaba prejšnjega člena v primeru samostojne
dejavnosti)
Določbe prejšnjega člena veljajo tudi za starše, ki si na podlagi
svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj
20 ur tedensko.
52. člen
(plačilo prispevkov v primeru štirih ali več otrok)
(1) Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva
štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji
ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v
zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih,
ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz sedmega
odstavka 50. člena tega zakona do končanega prvega razreda osnovne
šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno
šolo.
(2) Šteje se, da oseba neguje in varuje otroka, če ima
roditeljsko pravico starševsko
skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan
v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev
ne neguje in varuje otroka.
(3) Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če ni več zavarovana
za starševsko varstvo skladno z 8. členom tega zakona ali če je
zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta
register ni vpisana.
(4) V primeru prenehanja pravice iz prvega odstavka tega člena ima
eden od staršev, ki mu je pravica prenehala, pravice iz naslova
zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala
pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.
53. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravica iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 50.
člena in prvega odstavka 52. člena tega zakona ne pripada, če je
otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v
zavodu ali zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno
brezplačno oskrbo, razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu.
(2) Pravica iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 50.
člena in prvega odstavka 52. člena tega zakona ne pripada enemu od
staršev, če je otrok v rejništvu, razen če je obdobje krajše od 30
dni v letu.
54. člen
(prenehanje pravice)
(1) Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega odstavka 50. člena tega zakona
preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru
Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času
izrabe pravice dela po pogodbi o zaposlitvi več kot krajši delovni
čas.
(2) Pravica do plačila prispevkov iz 51. člena tega zakona preneha,
če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata
Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času izrabe pravice
dela v večjem obsegu kot je zavarovana iz naslova opravljanja
dejavnosti.
(3) Pravica do plačila prispevkov iz prvega odstavka 52. člena tega
zakona preneha, če Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru
Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da oseba v času
izrabe pravice dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno
dejavnost.
55. člen
(pravica druge osebe)
Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za drugo osebo po tem
zakonu.
V. poglavje: POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZAVAROVANJA ZA
STARŠEVSKO VARSTVO
56. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne
določa drugače.
57. člen
(odločanje o pravicah)
(1) O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi
stopnji krajevno pristojen center.
(2) O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo.
(3) Odločba, s katero se odloči o pravici iz zavarovanja za
starševsko varstvo, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje
se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme
se na odločbi označi.
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme
odločbe vlagatelju.
(5) Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in
socialno sodišče.
58. člen
(krajevna pristojnost)
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo pri
centru, ki je krajevno pristojen po:
1. materinem stalnem prebivališču,
2. materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima
stalnega prebivališča,
3. sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima
stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Slovenije,
4. kraju rojstva otroka,
5. po stalnem prebivališču posvojitelja ali osebe, ki ji je otrok
zaupan v vzgojo in varstvo nameščen z namenom posvojitve.
59. člen
(izvršilni predpis)
Minister določi natančnejše pogoje in natančnejši postopek za
uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo.
60. člen
(roki za uveljavljanje pravic)
(1) Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se
uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga
določi ginekolog in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če
se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. Center
v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti
do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja
posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov iz 18., 24.,
33., 36., 37. in 39. člena tega zakona.
(2) Pravica do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila se
uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom
očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem
vložitve vloge.
(3) Pravica do starševskega dopusta in starševskega nadomestila se
uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar
najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Kadar za
otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja
pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti
otroka. Če se uveljavlja po izteku materinskega dopusta se pravica
do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se
trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je minilo od izteka
materinskega dopusta. Če se uveljavlja po poteku 77 dni starosti
otroka, se prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje
pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan
vložitve vloge, zmanjšano za 77 dni.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek, posvojitelj ali oseba, ki ji je
otrok zaupan v vzgojo in varstvo nameščen z namenom posvojitve v skladu z
zakonom, ki ureja družinska razmerja, uveljavlja pravico do
starševskega dopusta in starševskega nadomestila najpozneje 30 dni
po nastopu starševskega dopusta. Po tem roku pravice ne more
uveljaviti.
(5) Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno
varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja vlagatelj ali
vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) najpozneje 30 dni
po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru
se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim
časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada
pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost
z dnem vložitve vloge.
(6) Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru
štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj najpozneje 30 dni po
zapustitvi trga dela. V tem primeru se mu pravica prizna z
naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v
tem roku, mu pripada pravica do plačila prispevkov za socialno
varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge.
(7) Pravico do nadomestila v času odmora za dojenje uveljavlja
vlagateljica najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za
dojenje pri delodajalcu. V tem primeru se ji pravica prizna z dnem,
ko je pridobila pravico do odmora za dojenje pri delodajalcu. Če
pravice ne uveljavlja v tem roku, ji pripada pravica do nadomestila
v času odmora za dojenje z dnem vložitve vloge.
(8) Roki iz tega člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa
krajše roke za obveščanje delodajalca.
61. člen
(odločanje centra)
Center odloči o pravici do dopusta po tem zakonu v 15. dneh od
prejema popolne vloge.
TRETJI DEL
PRAVICA DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV
I. poglavje: VRSTE DRUŽINSKIH PREJEMKOV
62. člen
(vrste družinskih prejemkov)
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo:
1. starševski dodatek,
2. pomoč ob rojstvu otroka,
3. otroški dodatek,
4. dodatek za veliko družino,
5. dodatek za nego otroka,
6. delno plačilo za izgubljeni dohodek.
II. poglavje: STARŠEVSKI DODATEK
63. člen
(opredelitev in višina starševskega dodatka)
(1) Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in
varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do
nadomestila po tem zakonu.
(2) Starševski dodatek znaša 252,04 eurov mesečno.
(2) Starševski dodatek se izplačuje mesečno
in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska
minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno
varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
64. člen
(pravica do starševskega dodatka)
(1) Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva
otroka, če imata mati in otrok stalno ali
začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko
živita v Republiki Sloveniji. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima
pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od
staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem
pravice.
(2) Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do
starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati:
1. umrla,
2. zapustila otroka,
3. na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno ni sposobna za
nego in varstvo otroka.
(3) Pravica do starševskega dodatka iz prejšnjega odstavka se
skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi
pravico do starševskega dodatka in za toliko dni, kolikor je mati
pravico že izrabila.
(4) Glede prenehanja in spremembe pisnega dogovora iz prvega
odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 33. člena tega
zakona, razen določbe prvega odstavka in 1. točke tretjega odstavka
navedenega člena.
(5) Če se starša v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta
dogovoriti o izrabi starševskega dodatka ali je njuna odločitev v
nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem
upošteva koristi otroka.
(6) Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi
pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka, zmanjšano
za toliko dni, kolikor sta starša to pravico že izrabila.
65. člen
(primeri, ko pravica na pripada)
(1) Pravice do starševskega dodatka nima mati, oče ali druga oseba,
ki prejema nadomestilo plače po tem in drugih zakonih, plačilo
prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ali
delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu.
(2) Pravice do starševskega dodatka tudi nima mati oziroma oče,
katerega zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane
istospolne partnerske skupnosti prejema nadomestilo po tem zakonu,
plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s
krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, plačilo
prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ali
delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega
otroka.
(3) Mati, oče ali druga oseba, ki prejema pokojnino oziroma
nadomestilo za poklicno rehabilitacijo, lahko izbira med pokojnino
po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
nadomestilom za poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali starševskim dodatkom.
66. člen
(trajanje pravice do starševskega dodatka)
(1) Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva
otroka.
(2) Za podaljšanje starševskega dodatka se smiselno uporabljajo
določbe drugega do sedmega odstavka 29. člena tega zakona in
četrtega odstavka 31. člena tega zakona.
67. člen
(prenehanje pravice do starševskega dodatka)
(1) Pravica do starševskega dodatka preneha z naslednjim dnem, ko
niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima mati, oče ali druga oseba, ki
v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do
starševskega dodatka v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že
izrabila in še deset dni po smrti otroka.
III. poglavje: POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
68. člen
(opredelitev in višina pomoči ob rojstvu otroka)
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni
prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka.
Pomoč znaša 350 eurov.
69. člen
(pravica do pomoči ob rojstvu otroka)
(1) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim
ali začasnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.
(2) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima tudi druga oseba in
posvojitelj, ki izpolnjujeta pogoje iz prejšnjega odstavka, če te
pravice ni uveljavil eden od staršev otroka.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice do pomoči ob
rojstvu otroka nima rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu:
rejnik).
IV. poglavje: OTROŠKI DODATEK
70. člen
(opredelitev otroškega dodatka)
Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi dopolnilni prejemek za
preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.
71. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev)
(1) Glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina
ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za
pridobitev in višino otroškega dodatka, postopka, obdobja
prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in
pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka,
nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter
zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) Črtan po šestem odstavku 27. člena
ZUPJS-G (Uradni list RS, št. 75/17).
72. člen
(izjemna višina otroškega dodatka)
(1) Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek
otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
(2) Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v
predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se
posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov.
(3) Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z enim ali
več otrokom, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne
prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan
ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje
dejansko ne prejema.
73. člen
(pravica do otroškega dodatka)
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za
otroka s prijavljenim stalnim ali
začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko
živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti
otroka.
74. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravice do otroškega dodatka nima eden od staršev ali druga
oseba za otroka, ki:
1. je v delovnem razmerju ali opravlja samostojno dejavnost ali je
vključen v obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske
dejavnosti v skladu s 17. členom in petim odstavkom 25. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13 in 63/13 - ZIUPTDSV) ali je družbenik gospodarske
družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji
oziroma ustanovitelji zavoda, ki je poslovodna oseba,
2. je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v
zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno
brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
3. je oddan v rejništvo,
4. ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe
ali
5. ne živi z obema staršema, če preživnina ni dogovorjena na centru
ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni
urejeno.
(2) Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se prizna
pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da tudi v tem času
starši materialno skrbijo za otroka. Center v tem primeru lahko
prizna pravico za dobo treh do šestih mesecev na leto, preračunano
na sorazmerno višino v celem letu. V kolikšnem sorazmernem znesku
se prizna pravica do otroškega dodatka, je odvisno od tega,
kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v
zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do
otroškega dodatka.
(3) Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena se prizna
pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da se preživnine ne da
uradno določiti ali dogovoriti.
75. člen
(trajanje pravice do otroškega dodatka)
Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega
leta.
76. člen
(prenehanje pravice do otroškega dodatka)
Pravica do otroškega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega
meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu in zakonu, ki
ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
V. poglavje: DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO
77. člen
(opredelitev in višina dodatka za veliko družino)
(1) Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini,
ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do
starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka,
vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
(2) Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 395 eurov.
(3) Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 480
eurov.
78. člen
(pravica do dodatka za veliko družino)
(1) Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če
imajo eden od staršev in otroci skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji
in dejansko živijo v Republiki Sloveniji.
(2) Pravico do dodatka ima tudi druga oseba, kadar trije ali več
otrok iz iste družine živijo brez staršev.
(3) Pravice do dodatka za veliko družino nima eden od staršev v
primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena tega
zakona ali druga oseba za otroka v primerih iz 1. in 2. točke
prvega odstavka 74. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima eden od staršev ali druga
oseba pravico do dodatka za veliko družino, če se v primerih 2. in
3. točke prvega odstavka 74. člena dokaže, da tudi v tem času
starši materialno skrbijo za otroka in je letno število dni, ki jih
je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred priznanjem
pravice vsaj 90 dni.
78.a člen
(pomoč pri nakupu vinjete)
(1) Eden od staršev ali druga oseba, ki ima v lasti ali uporabi
vozilo, ki se v skladu s predpisom, ki ureja cestninske ceste in
cestnine, razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še
veljavni registraciji vozila v skladu z zakonom, ki ureja letno
dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, uveljavil pravico do
50-odstotnega znižanja letne dajatve za velike družine za to
vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem
letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne
vinjete, ki je v predpisu, ki ureja cestninske ceste in cestnine,
določena za drugi cestninski razred A.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je treba vlogi za
uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete priložiti kopijo
računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega
razreda B.
VI. poglavje: DODATEK ZA NEGO OTROKA
79. člen
(opredelitev in višina dodatka za nego otroka)
(1) Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih
življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi
takega otroka.
(2) Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih
stroškov je 100 eurov mesečno.
(3) Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem
razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih;
potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v
gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja;
razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski
rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do
2 let) ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke
(otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v
celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v
komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije
oziroma nadomestne komunikacije) ali otroke z določenimi boleznimi
iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog
pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša
dodatek 200 eurov mesečno.
80. člen
(pravica do dodatka za nego otroka)
(1) Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga
oseba, če ima otrok stalno ali
začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi
v Republiki Sloveniji.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja
zdravniške komisije.
81. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev ali
druga oseba za otroka v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega
odstavka 74. člena tega zakona ter rejnik,
če ima za istega otroka zvišano oskrbnino, ki je povezana z
zdravjem otroka, v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti.
(2) Glede priznanja sorazmerne višine dodatka za nego otroka se
smiselno uporablja določba drugega odstavka 74. člena tega
zakona.
82. člen
(trajanje pravice)
(1) Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se
otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar
najdlje do njegovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa, če
ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do
njegovega 26. leta starosti.
(2) Pravica do dodatka za nego otroka preneha s prvim dnem
naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem
zakonu.
VII. poglavje: DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
83. člen
(opredelitev in višina delnega plačila za izgubljeni
dohodek)
(1) Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga
prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali
začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva
otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Do delnega
plačila je upravičen tudi zakonec ali zunajzakonski partner, kadar
dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali
zunajzakonskega partnerja, če te pravice ne koristi mati oziroma
oče otroka in izpolnjuje druge s tem zakonom predpisane pogoje.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi eden od staršev ali
druga oseba, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali
težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno
oviranostjo.
(3) O pravici iz prvega in drugega odstavka tega člena se odloči
na podlagi mnenja zdravniške komisije.
(3) O pravici iz prvega, drugega in
desetega odstavka tega člena se odloči na podlagi mnenja zdravniške
komisije.
(4) Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če ni več zavarovana
za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona ali, če je
zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb ali v ta register ni
vpisana.
(5) Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega
tudi v primeru, če je že pred uveljavljanjem pravice do delnega
plačila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni čas od
polnega.
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima
roditeljsko pravico starševsko
skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan
v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev
ne neguje in varuje otroka.
(7) Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je 734,15 eurov
mesečno. Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom od
polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni
dohodek.
(8) Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer
brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca
plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa Republika
Slovenija.
(9) Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno
zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za
pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
Prispevek plačuje upravičenec.
(10) Pravico iz prvega in drugega odstavka
tega člena imata lahko hkrati tudi oba starša, drugi osebi ali eden
od staršev in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, kadar
začneta delati krajši delovni čas od polnega, pri čemer skupna
izraba pravice ne sme presegati 40 ur tedensko.
84. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od
staršev ali druga oseba, če imata otrok in eden od staršev ali
druga oseba stalno ali začasno
prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki
Sloveniji.
85. člen
(primeri, ko pravica ne pripada)
(1) Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od
staršev ali druga oseba, če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje
ali šolanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima
celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30
dni v letu.
(2) Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od
staršev, če je otrok v rejništvu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se enemu od
staršev, ki bi bil na podlagi mnenja zdravniške komisije upravičen
do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pravica prizna v
sorazmernem delu ene četrtine za obdobje enega leta, če je otrok
vsaj 90 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem
letu pred vložitvijo vloge. Upravičenci so zavarovani skladno z
osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za 10 ur
tedensko.
86. člen
(trajanje pravice)
(1) Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od
staršev ali druga oseba, dokler so izpolnjeni pogoji iz tega zakona
oziroma najdalj do 18. leta starosti otroka. Če otrok umre,
upravičenec obdrži pravico še dva meseca po smrti otroka.
(2) Kadar zdravniška komisija na podlagi mnenja pristojnega centra
ugotovi, da prejemnik plačila za izgubljeni dohodek otroku ne
zagotavlja primerne nege in varstva na domu, mu pravica preneha s
prvim dnem naslednjega meseca po taki ugotovitvi.
(3) V primeru prenehanja pravice iz prvega in drugega odstavka 83.
člena tega zakona ima eden od staršev ali druga oseba, ki ji je
pravica prenehala, pravice iz naslova zavarovanja za primer
brezposelnosti, kot če bi ji prenehala pogodba o zaposlitvi brez
njene krivde.
VIII. poglavje. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC DO DRUŽINSKIH
PREJEMKOV
87. člen
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
Pravica do družinskih prejemkov se uveljavlja v skladu z zakonom,
ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa
drugače.
88. člen
(odločanje o pravici)
(1) O pravici do družinskih prejemkih na prvi stopnji odloča
center, ki ga določi minister.
(2) O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo.
(3) Odločba, s katero se odloči o pravici do družinskih prejemkov,
se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev
opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi
označi.
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme
odločbe vlagatelju.
(5) Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in
socialno sodišče.
(7) Določbe tega člena ne veljajo za pravico do otroškega
dodatka.
(8) Do pravic do družinskih prejemkov niso
upravičeni državljani tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno
delati na ozemlju Republike Slovenije za obdobje, krajše od šestih
mesecev, državljani tretjih držav, ki so bili v Republiko Slovenijo
sprejeti za namen študija, ali državljani tretjih držav, ki jim je
dovoljeno delati na podlagi vizuma.
89. člen
(pristojnosti centra)
Center lahko pri ugotavljanju dejanskega prebivališča, ki je pogoj
za pridobitev pravic iz 64., 69., 73., 78., 80. in 84. člena tega
zakona, preverja dejansko stanje tudi zunaj svojega delovnega časa
v okviru določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ki
veljajo za vabilo in vročanje. Ogled pa lahko opravi tudi
nenapovedano.
90. člen
(krajevna pristojnost)
(1) Pravica do starševskega dodatka in pravica do pomoči ob rojstvu
otroka se uveljavljata pri centru, ki je krajevno pristojen na
podlagi 58. člena tega zakona.
(2) Za otroke, ki ne živijo s starši, center, kjer ima otrok stalno
ali začasno prebivališče, po uradni
dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do pomoči ob
rojstvu otroka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego
otroka. Če otrok nima stalnega ali
začasnega prebivališča, je krajevno pristojen center, v
katerem je nastal povod za postopek.
(3) Pravica do dodatka za veliko družino se uveljavlja pri centru,
ki je krajevno pristojen glede na stalno ali začasno prebivališče družine.
(4) Pravica do dodatka za nego otroka in delno plačilo za
izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, ki je krajevno
pristojen glede na otrokovo stalno ali
začasno prebivališče.
91. člen
(izvršilni predpis)
Minister določi natančnejše pogoje in natančnejši postopek za
uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
92. člen
(rok za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka)
Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred
predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje 30 dni po rojstvu
otroka. Če uveljavlja pravico po tem roku, se ji prizna z dnem
vložitve vloge. Oče uveljavlja pravico najpozneje 30 dni po
nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico. Trajanje
pravice se skrajša sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje
pravice.
93. člen
(rok za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu
otroka)
(1) Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60
dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in
najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče
uveljaviti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posvojitelj oziroma
oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo
nameščen z namenom posvojitve v
skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, pomoč ob rojstvu
otroka uveljavlja najpozneje 30 dni po namestitvi otroka v družino
z namenom posvojitve oziroma po izvedeni posvojitvi.
94. člen
(rok za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka)
Če se pravica do otroškega dodatka uveljavlja v 30 dneh po rojstvu
otroka, se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po
tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po
vložitvi zahtevka.
95. člen
(rok za uveljavljanje dodatka za veliko družino)
(1) Pravico do dodatka za veliko družino določi center enkrat letno
po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka. Če je bila
upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko
družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok
pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do
dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Center o tem odloči
pri obravnavi vloge ob povečanju števila otrok.
(2) Kdor ni prejemnik otroškega dodatka, mora ob prvem
uveljavljanju v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice
do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Če je bila upravičencu
v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v
višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok kasneje v
tem letu poveča, mora vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega
leta, v katerem se je število otrok povečalo. Po prvem
uveljavljanju center enkrat letno po uradni dolžnosti določi
pravico do dodatka za veliko družino za tega upravičenca.
96. člen
(rok za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka)
Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja po rojstvu otroka
in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
97. člen
(rok za uveljavljanje pravice do delnega plačila za izgubljeni
dohodek)
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja 30
dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najpozneje 30 dni po
zapustitvi trga dela. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku,
pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge.
ČETRTI DEL
I. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN DRUŽINSKIH
PREJEMKOV
98. člen
(rok izplačevanja)
(1) Ministrstvo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec
izplačuje:
1. materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo,
2. nadomestilo v času odmora za dojenje,
3. starševski dodatek,
4. otroški dodatek,
5. dodatek za nego otroka,
6. delno plačilo za izgubljeni dohodek.
(2) Pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino se
izplačata do 15. v naslednjem mesecu po izvršljivosti odločbe.
99. člen
(materialna oblika družinskih prejemkov)
(1) Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne
oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem
zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost
otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v
denarju, ampak v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice
za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
(2) Center odloči v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar njegovo
domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v
posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge
oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju
starševskih dolžnosti.
II. poglavje: USKLAJEVANJE PREJEMKOV
100. člen
(usklajevanje zneskov)
(1) Na podlagi zakona, ki ureja
usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji, se usklajujejo osnova za izračun nadomestila iz tretjega
in četrtega odstavka 43. člena tega zakona, znesek najnižjega in
najvišjega izplačila nadomestila iz 46. člena tega zakona in zneski
družinskih prejemkov iz 62. člena tega zakona.
(2) Materinsko, očetovsko in starševsko
nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne
usklajujejo.
III. poglavje: POVRNITEV ŠKODE
101. člen
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Pravice iz tega zakona so vezane na otroka. Pravice po tem
zakonu prenehajo s smrtjo otroka, če ta zakon ne določa
drugače.
(2) Pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu morajo biti
izpolnjeni ves čas prejemanja pravic.
(3) Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oziroma vse
spremembe, ki vplivajo na priznane pravice, njihovo višino in
obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba
nastala oziroma je zanjo zvedel.
(4) Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi
bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o
spremembi priznanja pravice iz tega zakona, center začne postopek
po uradni dolžnosti.
102. člen
(neupravičeno pridobljena premoženjska korist)
(1) Če se v času priznanja pravic ugotovi, da so bili posredovani
neresnični podatki ob vložitvi vloge za uveljavljanje posamezne
pravice po tem zakonu, center izda odločbo o prenehanju te pravice
ali o njeni spremembi.
(2) Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih
sredstev po tem zakonu.
(3) Center opravi poračun dolga z isto priznano pravico po tem
zakonu tako, da se pravica začne izplačevati šele, ko je dolg
poravnan.
(4) Center lahko na predlog posameznika odloži plačilo dolga ali
dovoli obročno odplačevanje dolga.
(5) Če center ne izterja neupravičeno pridobljenih denarnih
sredstev v 90 dneh od pravnomočne odločbe, pošlje vso dokumentacijo
v treh izvodih ministrstvu, ki prek državnega pravobranilstva začne
postopek zaradi vračila neupravičeno pridobljene premoženjske
koristi z zamudnimi obrestmi.
(6) Ministrstvo lahko odpiše dolg v skladu s predpisi, ki urejajo
javne finance.
IV. poglavje: NADZOR
103. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov
izdanih na njegovi podlagi izvaja Socialna inšpekcija v okviru
Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem določb zakona o izrabi dopusta, o pravici do dela s
krajšim delovnim časom zaradi starševstva in o izrabi odmora za
dojenje izvaja Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru
Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
(3) Finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri
odločanju o pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo in
pravici do družinskih prejemkov izvaja ministrstvo.
(4) Finančni nadzor iz prejšnjega odstavka obsega notranji nadzor
nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za
delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne
finance.
V. poglavje: EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
104. člen
(namen zbiranja podatkov)
Za potrebe vodenja postopka in odločanja o pravicah po tem zakonu,
spremljanja, načrtovanja in vodenja družinske politike, za
znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene, določene v
programu statističnih raziskovanj, se vodi informatizirana zbirka
podatkov o pravicah iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
družinskih prejemkov, ki jo upravlja ministrstvo (v nadaljnjem
besedilu: centralna zbirka podatkov).
105. člen
(vrste zbirk podatkov)
Ministrstvo in centri vodijo zbirke podatkov o:
1. materinskem dopustu in materinskem nadomestilu,
2. očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu,
3. starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem
dopustu,
4. dobroimetju,
5. posvojiteIjskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu,
6. nadomestilu v času odmora za dojenje,
7. delu s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
8. plačilu prispevkov v primeru štirih ali več otrok,
9. starševskem dodatku,
10. pomoči ob rojstvu otroka,
11. dodatku za veliko družino,
12. dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in
varstvo,
13. delnem plačilu za izgubljeni dohodek,
14. zavarovancih za starševsko varstvo,
15. pomoči pri nakupu vinjete.
106. člen
(vsebina zbirk podatkov)
(1) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
materinskem dopustu in materinskem nadomestilu iz prejšnjega člena
za vlagatelja oziroma otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- predviden datum poroda,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika,
številka transakcijskega računa, znesek),
- bonitete,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
(2) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu iz prejšnjega člena za
vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- predviden datum poroda,
- dejanski datum poroda,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
(3) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem
dopustu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma
otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- predviden datum poroda,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika,
številka transakcijskega računa, znesek),
- sodba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo,
- bonitete,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
(4) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
dobroimetju iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater
oziroma otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- predviden datum poroda,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika,
številka transakcijskega računa, znesek),
- podatki o vključenosti v zavod (številka in datum odločbe),
- bonitete,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa fizične ali pravne osebe za
nakazilo dobroimetja.
(5) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
posvojiteljskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu iz
prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka
so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- odločba o posvojitvi,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika,
številka transakcijskega računa, znesek),
- bonitete,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
(6) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
nadomestilu v času odmora za dojenje iz prejšnjega člena za
vlagatelja oziroma otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatek o šolanju,
- zaposlitev,
- davčna številka,
- zavarovalna podlaga.
(7) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o delu s
krajšim delovnim časom zaradi starševstva iz prejšnjega člena za
vlagatelja oziroma otroke so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- zaposlitev,
- davčna številka,
- zavarovalna podlaga.
(8) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pravici
do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok iz prejšnjega
člena za vlagatelja oziroma otroke so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatek o šolanju,
- zaposlitev,
- davčna številka.
(9) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
starševskem dodatku iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma
otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- predviden datum poroda,
- dejanski datum poroda,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- številka transakcijskega računa.
(10) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pomoči
ob rojstvu otroka iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka
so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- predviden datum poroda,
- dejanski datum poroda,
- davčna številka,
- številka transakcijskega računa.
(11) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dodatku
za veliko družino iz prejšnjega člena, za vlagatelja oziroma otroke
so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- upravičenost do otroškega dodatka (številka, datum odločbe),
- podatki o izobraževanju,
- davčna številka,
- številka transakcijskega računa.
(12) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dodatku
za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz prejšnjega
člena za vlagatelja oziroma otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- podatki o vključenosti v zavod (številka, datum odločbe),
- podatki o zdravstvenem stanju otroka,
- davčna številka,
- številka transakcijskega računa.
(13) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o delnem
plačilu za izgubljeni dohodek iz prejšnjega člena za vlagatelja
oziroma otroka so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o zdravstvenem stanju otroka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika,
številka transakcijskega računa, znesek),
- zaposlitev,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
(14) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
zavarovancih za starševsko varstvo iz prejšnjega člena za
zavarovance so:
- ime in priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
- zavarovalna podlaga,
- zavezanec za prijavo,
- število ur zavarovanja,
- datum vključitve v zavarovanje,
- datum prenehanja zavarovanja.
(15) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja
zbirk podatkov o pomoči pri nakupu vinjete iz prejšnjega člena za
vlagatelja oziroma otroke so:
– ime in priimek,
– spol,
– enotna matična številka
občana,
– državljanstvo,
– prebivališče,
– podatek o oprostitvi ali znižanju letne
dajatve za vozilo,
– davčna številka,
– številka transakcijskega
računa.
(15)(16) Prijavno-odjavno
službo za zavarovanje za starševsko varstvo opravlja Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povračilo stroškov za vodenje
prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta
ministrstvo in zavod za zdravstveno zavarovanje.
107. člen
(obdelovanje podatkov)
(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena obdeluje ministrstvo kot
upravljavec centralne zbirke podatkov.
(2) Centri iz centralne zbirke podatkov obdelujejo osebne podatke,
ki jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tem zakonu, in sicer
z enako vsebino kot ministrstvo.
(3) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega
člena DURS za potrebe ugotovitve in presoje dejstev glede vodenja
postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njene z zakonom
predpisane pristojnosti na njeno zahtevo v elektronski obliki
posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice iz 14.
in 62. člena tega zakona, in sicer osebno ime in davčna številka te
osebe, podatek o vrsti priznane pravice, podatek o višini zneska
priznane pravice in podatek o tem, kdaj je bila pravica priznana.
DURS se omogoči neposredni elektronski vpogled v te podatke. DURS v
zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem
vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere
podatke zahteva.
108. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika oziroma njegovega
zakonitega zastopnika za njega in njegove družinske člane ter iz
drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to
pooblaščeni organi in organizacije.
(2) Ministrstvo in centri brezplačno pridobivajo osebne podatke iz
obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke o
posamezniku, družinskih članih in skupnem gospodinjstvu (osebno
ime, datum rojstva, enotno matično številko občana, državljanstvo,
stalno ali začasno prebivališče);
2. podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni oziroma
visokošolski zavod (ime in priimek, ime vrtca ali osnovne šole ali
srednje šole ali višje strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter
obdobje vključenosti, datum izpisa, datum dokončanja študijskega
programa);
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije -
podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, dodatku za pomoč in
postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja; podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in
odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o
zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu
upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu
izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč
ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb;
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o
zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga
za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno
zavarovanje);
5. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o
brezposelnih osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja
za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih
materialnih pravicah iz tega naslova; podatke o brezposelnih osebah
iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja,
datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja
vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu
izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz
naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih
brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu
izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za
aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne
politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum
prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v
tej evidenci);
6. DURS - podatke o dohodkih davčnih zavezancev ter podatke o
osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko
varstvo in podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost,
podatke o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, podatke o
davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, in podatke o
normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te
dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, in podatke o
številkah transakcijskega računa oseb v tujini;
7. centrov za socialno delo - podatke o številki odločbe o pravici
do prejemkov in subvencij iz javnih sredstev, izplačani rejnini,
izplačanih prispevkih za rejnika, o številki in datumu izvršilnega
naslova o pravici do preživnine, o višini preživnine, o številki in
datumu odločbe o namestitvi otroka z namenom posvojitve;
8. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti - podatke o vključitvi
v socialno varstveni zavod;
9. delodajalci - podatke o bonitetah in druge podatke, potrebne za
odločanje o pravicah po tem zakonu;
10. ministrstva, pristojnega za infrastrukturo – podatke o
lastništvu vozila in o upravičencih, ki uveljavljajo oprostitev
plačila letne dajatve oziroma 50-odstotno znižanja letne
dajatve.
(3) Podrobnejšo opredelitev in postopek pridobivanja podatkov iz 6.
točke prejšnjega odstavka tega člena določi minister, ob soglasju
ministra, pristojnega za finance.
109. člen
(varstvo podatkov)
(1) Ministrstvo in centri lahko podatke, ki jih dobijo od
upravljalcev iz prejšnjega člena, uporabijo samo za potrebe
postopka odločanja in za namene iz 104. člena tega zakona.
(2) Drugim uporabnikom lahko ministrstvo in centri posredujejo
podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na
podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki
nanašajo.
110. člen
(hramba podatkov)
Podatki iz zbirk podatkov iz 105. člena tega zakona se hranijo
pet deset let po prenehanju
pravice, razen podatkov iz zbirk podatkov iz 1., 2., 3., 5., 6.,
7., 8., 9. in 13. točke 105. člena tega zakona, ki se hranijo
trajno.
VI. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
111. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 3000 do 5000 eurov se za prekršek kaznuje
delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne omogoči:
- materi pravice do odsotnosti v skladu z določbami 19., 20., 21.,
29., 30., 32., 33., 34., 35., 36., 39., 49., in 50 člena tega
zakona,
- očetu pravice do odsotnosti v skladu z določbami 22., 25., 26.,
27., 29., 30., 32., 33., 34., 36., 39 in 50. člena tega zakona,
- drugi osebi pravice do odsotnosti v skladu z določbami 23., 28.,
38 in 55. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba
delodajalca - pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnosti ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni
lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
112. člen
(organ za odločanje o prekrških)
O prekrških po tem zakonu v hitrem postopku odloča Inšpekcija
nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije
za delo.
VI.a poglavje: POSEBNE DOLOČBE
112.a člen
(začasni ukrepi)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 46. člena tega zakona
izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti višje
od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08,
98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12,
40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2).
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 47. člena tega zakona znaša
nadomestilo, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z
dela 90 odstotkov osnove. Nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove,
kadar osnova ne presega minimalne plače.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona ima
pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden
od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in povprečni
mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov neto povprečne
plače skladno z določbami zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do
otroškega dodatka oziroma za izdajo avtomatičnega informativnega
izračuna.
(4) Za namen iz tretjega odstavka tega člena centri za socialno
delo iz centralne zbirke podatkov skladno z zakonom, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, obdelujejo osebne podatke,
ki jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tretjem in četrtem
odstavku tega člena.
VII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
113. člen
(postopki v teku)
Postopki za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko
varstvo in pravice do družinskih prejemkov, ki so se začeli pred
začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št.
110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08, 62/10 -
ZUPJS, 40/12 - ZUJF in 63/13 - ZIUPTDSV).
114. člen
(pridobljene pravice)
(1) Oseba, ki je uveljavila pravico po določbah Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št.
110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08, 62/10 -
ZUPJS, 40/12 - ZUJF in 63/13 - ZIUPTDSV), zadrži pravico v obsegu
in trajanju, kot je bila priznana z odločbo centra. V primeru, da
sta obseg in trajanje te pravice po Zakonu o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14) za osebo iz
prejšnjega stavka ugodnejša, center na njeno zahtevo uskladi obseg
in trajanje te pravice.
(2) Oseba, ki je v skladu s 117. členom Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 -
uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08, 62/10 - ZUPJS,
40/12 - ZUJF in 63/13 - ZIUPTDSV) zadržala pravico v obsegu in
trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve
Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list
RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08,
62/10 - ZUPJS, 40/12 - ZUJF in 63/13 - ZIUPTDSV) zadrži pravico v
tem obsegu in trajanju. Center na zahtevo stranke odloči o pravici
v skladu s tem zakonom.
(3) Oseba, ki je v skladu s 46. členom Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) pridobila
pravico do dobroimetja, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot
jo je pridobila.
115. člen
(postopna uveljavitev pravice do očetovskega dopusta)
(1) Ne glede na določbo 25. in 27. člena tega zakona, ima oče do
vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže
2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do očetovskega
dopusta v trajanju 90 dni.
(2) Oče izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka v trajanju
15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v
skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona.
Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne
odsotnosti z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za
katerega se mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od
minimalne plače. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.
Kadar oče izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni po dnevih, se
trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70
odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(3) Ne glede na določbo 25. in 27. člena tega zakona, ima oče
naslednje leto od vključno leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda,
pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 dni.
(4) Oče izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka v trajanju
15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v
skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona.
Oče izrabi očetovski dopust v trajanju pet dni, za katerega je
upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s tretjim in četrtim
odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v
trajanju 50 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do
tretjega leta starosti otroka, za katerega se mu zagotavlja plačilo
prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Evidenco o
izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski
dopust v trajanju 50 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v
delovnih dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih
koledarskih dni.
(5) Ne glede na določbo 25. in 27. člena tega zakona, ima oče dve
leti od vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast
preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do
očetovskega dopusta v trajanju 50 dni.
(6) Oče izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka v trajanju
15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v
skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona.
Oče izrabi očetovski dopust v trajanju deset dni, za katerega je
upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s tretjim in četrtim
odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v
trajanju 25 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do
tretjega leta starosti otroka, za katerega se mu zagotavlja plačilo
prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Evidenco o
izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski
dopust v trajanju 25 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v
delovnih dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih
koledarskih dni.
(7) Tri leta od vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska
rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, se pravica do
očetovskega dopusta prizna v trajanju 30 dni v skladu s 25. in 27.
členom tega zakona.
(8) Gospodarsko rast v skladu s prvim, tretji, petim in sedmim
odstavkom tega člena ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka
bruto domačega proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi
letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto
domačega proizvoda.
116. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja uravnoteženje javnih
financ)
Ne glede na 46., 47., 63., 68. in 77. člen tega zakona se za
najvišje izplačilo nadomestila, višino nadomestila, višino
starševskega dodatka, pravico do pomoči ob rojstvu otroka in
pravico do dodatka za veliko družino uporabljajo določbe od 145. do
149. člena in 151. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ
(Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314,
105/12, 25/13 - odločba US, 46/13 -ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 -
ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I in 63/13 - ZJAKRS-A) in določba 3. člena
Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega
varstva (Uradni list RS, št. 63/13 - ZIUPTDSV).
117. člen
(uporaba izrazov)
(1) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz
»porodniški dopust«, ima ta enak pomen kot »materinski dopust«, kot
ga določa ta zakon.
(2) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »dopust
za nego in varstvo otroka« ali »posvojiteljski dopust«, imata
izraza enak pomen kot »starševski dopust«, kot ga določa ta
zakon.
118. člen
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Minister izda podzakonske predpise iz 6., 59., 79., 91. in 108.
člena tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe tega
zakona.
119. člen
(prenehanje veljavnosti zakona)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št.
110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08, 62/10 -
ZUPJS, 40/12 - ZUJF, 63/13 - ZIUPTDSV in 99/13 - ZSVarPre-C).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4., 5.
člen, prvi, drugi, četrti in peti odstavek 6. člena, 15., 16., 17.
in 18. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list
RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97 - ZDavP-A, 3/98, 7/98 -
odločba US, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00 - ZPSV-C, 97/01, 97/01 - ZSDP,
62/10 - odločba US, 96/12 - ZPIZ-2, 91/13 - ZZVZZ-M in 99/13 -
ZSVarPre-C), v delu, ki se nanašajo na prispevke za starševsko
varstvo.
120. člen
(prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- Pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka (Uradni
list RS, št. 2/97),
- Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje dodatka za nego otroka
(Uradni list RS, št. 26/96 in 19/99),
- Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za
starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 31/08),
- Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih
prejemkov (Uradni list RS, št. 31/08, 61/09 in 61/10 - ZUPJS),
- Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki
potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/02,
107/04, 129/06, 55/09, 88/11 in 85/12),
ki pa se uporabljajo do uveljavitve podzakonskih predpisov iz 6.,
59., 79. in 91. člena tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem
zakonom.
121. člen
(podzakonski predpis o pridobivanju podatkov)
Do začetka uporabe podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 108.
člena tega zakona pridobivajo ministrstvo in centri podatke o
zaposlitvi in podatke o osnovi od katere so bili obračunani
prispevki za starševsko varstvo, samo od delodajalcev.
122. člen
(uveljavitev in uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, razen določbe 49. člena, ki se začne
uporabljati 1. septembra 2014.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih – ZSDP-1A (Uradni list RS, št. 90/15)
vsebuje še naslednji končni določbi:
KONČNE DOLOČBE
3. člen
(1) Določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka
112.a člena zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v
katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega
proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni
skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke.
(2) Gospodarsko rast in rast stopnje delovne aktivnosti v skladu s
prejšnjim odstavkom ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka
bruto domačega proizvoda in da je rast stopnje delovne aktivnosti v
starostni skupini od 20 do 64 let presegla 1,3 odstotne točke,
Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in
rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let
preseže 1,3 odstotne točke.
4. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2016.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uveljavljanju pravic
iz javnih sredstev – ZUPJS-G (Uradni list RS, št. 75/17) vsebuje še
naslednjo končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se spremembe oziroma
dopolnitve:
1. 14., 17. in 18. člena zakona začnejo uporabljati 1. februarja
2018;
2. 19., 42.b in 44. člena zakona, razen novega drugega odstavka, in
50. člena zakona začnejo uporabljati 1. marca 2018;
3. novega petega in šestega odstavka 24., 30. in 42. člena zakona
začnejo uporabljati 1. maja 2018;
4. novega drugega odstavka 33. člena zakona začnejo uporabljati 1.
septembra 2018,
5. 37. člena, novih 38.a, 38.b, drugega odstavka 38.c člena, 38.č,
38.d, 40. člen, 41. člena in novega drugega odstavka 44. člena
zakona začnejo uporabljati 1. januarja 2019;
6. novega tretjega odstavka 33. člena, novega 38.c člena, razen
drugega odstavka, 38.e, 38.f in 38.g člena zakona začnejo
uporabljati 1. septembra 2019.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega
člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, uporabljajo
določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni
list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13,
56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl.
US, 51/16 – odl. US, 88/16 in 61/17 – ZUPŠ).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih – ZSDP-1B (Uradni list RS, št. 14/18)
vsebuje še naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(pravica do očetovskega dopusta)
(1) Določba spremenjenega 27. člena zakona velja za očeta, katerega
otrok je rojen 1. maja 2018 ali pozneje.
(2) Ne glede na določbo spremenjenega 27. člena zakona oče otroka,
rojenega pred datumom iz prejšnjega odstavka, očetovski dopust v
trajanju 15 dni izrabi do dopolnjenega šestega meseca otrokove
starosti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Oče nima
pravice do izrabe očetovskega dopusta, če koristi materinski
dopust. Oče lahko izrabi očetovski dopust iz tega odstavka po
dnevih. Trajanje pravice se v delovnih dnevih določi tako, da se
upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni. Oče lahko
izjemoma izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka do
dopolnjenega 12. meseca otrokove starosti v primeru:
1. posvojitve po šestem mesecu otrokove starosti, razen enostranske
posvojitve,
2. zadržanosti očeta zaradi njegove neprekinjene službene
odsotnosti,
3. če je otrok zaradi zdravljenja neprekinjeno v zavodu ali
zdravstveni ustanovi, v kateri ima celodnevno brezplačno
oskrbo,
4. če je bilo njegovo očetovstvo naknadno ugotovljeno.
(3) Ne glede na določbo spremenjenega 27. člena zakona oče otroka
izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen
do očetovskega nadomestila v strnjenem nizu v obliki polne ali
delne odsotnosti z dela po poteku starševskega dopusta za tega
otroka, najdlje pa do končanega prvega razreda osnovne šole otroka,
v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi
tega dela dopusta vodi center. Trajanje očetovskega dopusta se pri
izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
(4) Oče otroka, ki je oziroma bo postopno uveljavil pravico do
očetovskega dopusta na podlagi 115. člena Zakona o starševskem in
družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15), lahko
razliko do 15 dni očetovskega dopusta iz prejšnjega odstavka
uveljavi do tretjega leta otrokove starosti.
15. člen
(pomoč pri nakupu vinjet za invalide)
Do ureditve v področnem predpisu se novi 78.a člen zakona smiselno
uporablja tudi za invalide in invalidske organizacije, ki v skladu
z zakonom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem
prometu, uveljavljajo pravico do oprostitve plačila letne
dajatve.
16. člen
(pravica do pomoči ob rojstvu otroka)
(1) Za otroke, rojene od 1. januarja 2018 do uveljavitve zakona,
eden od staršev uveljavlja pravico do pomoči ob rojstvu otroka
največ 60 dni po uveljavitvi zakona.
(2) Določbe spremenjenega 112.a člena zakona veljajo do vključno
leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5
odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne
aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne
točke.
(3) Gospodarsko rast in rast stopnje delovne aktivnosti v skladu s
prejšnjim odstavkom ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka
bruto domačega proizvoda in da je rast stopnje delovne aktivnosti v
starostni skupini od 20 do 64 let presegla 1,3 odstotne točke,
Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in
rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let
preseže 1,3 odstotne točke.
17. člen
(uveljavitev in uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Določba novega drugega odstavka 68. člena
zakona se začne uporabljati 1. januarja 2020.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1C (Uradni
list RS, št. 81/19) vsebuje še naslednji prehodni in končni
določbi:
PREHODNI IN KONČNI
DOLOČBI
21. člen
(prehodna določba glede pravic ob
rojstvu otroka)
(1) Nov drugi odstavek 25. člena zakona se
ne uporablja za vlagatelje, katerih otroci so rojeni ali posvojeni
pred 1. januarjem 2020.
(2) Spremenjena tretji in četrti odstavek
43. člena zakona, spremenjeni 46. člen zakona, spremenjeni drugi
odstavek 63. člena zakona in spremenjeni 68. člen zakona se ne
uporabljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen pred 1. januarjem
2021.
(3) Za vlagatelje iz prejšnjega odstavka se
glede osnove za izračun nadomestila, najnižjega in najvišjega
izplačila nadomestila, višine starševskega dodatka ter višine
pomoči ob rojstvu otroka, uporabljajo tretji in četrti odstavek 43.
člena, 46. člen, drugi odstavek 63. člena ter prvi odstavek 68.
člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni
list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18).
22. člen
(postopki v teku)
Postopki za uveljavljanje pravic iz
zavarovanja za starševsko varstvo in pravic do družinskih
prejemkov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se
končajo po dosedanjih predpisih.
23. člen
(prenehanje veljavnosti določb v drugem
predpisu)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati 7. in 8. točka drugega odstavka 3. člena Zakona o
usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 –
ZVarDod, 71/08, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 96/12 – ZPIZ-2 in
59/19).
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2020.