Iz sklopa - modula:
PRAKSA/E-Super
časnik/E-Super časnik – leto 2011/ …
ZPreZP V
POVEZAVI S SPREMENJENIMI DOLOČILI ZDDV-1 (novela ZDDV-1D)
0. UVOD
V
predhodni številki E-super časnika (številka 03-11) je v grobih obrisih
prikazana vsebina in vpliv Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v
nadaljevanju ZPreZP).
Namen te
številke E-Super časnika pa je prikazati:
·
vpliv
(ne)spoštovanja določb ZPreZP na uveljavljanje odbitka DDV v skladu z
dopolnjenimi pravili uveljavljanja odbitka iz novele ZDDV-1D – 66.a člen ZDDV-1;
·
neusklajenost
določil ZDDV-1, uvedenih z novelo DDV, z Direktivo Sveta 2006/112/ES – kršitev
načela nevtralnosti.
Ob
zaključku mesečnika so tudi podani predvideni roki (t.i. Urnik pobotov)
obveznih pobotov pri AJPES v letu 2011 skladno z določili ZPreZP.
1. ZPreZP in
novela ZDDV-1D
Poleg
ZPreZP je bil v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 15.03.2011 objavljen
tudi Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (novela ZDDV-1D), ki
je začel veljati 16.03.2011.
Z
ZDDV-1D so v ZDDV-1 bile vnesene naslednje dopolnitve:
− nov 66.a člen (glej 1.
člen ZDDV-1D),
− nova 18. točka prvega
odstavka 141. člena ZDDV-1 (glej 2. člen ZDDV-1D).
(uveljavljanje
odbitka DDV pri neplačanih računih)
(1)
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki
dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki ureja preprečevanje zamud pri
plačilih, računa ne plača ali ga plača le delno in ki je od
neplačanega računa že uveljavil odbitek DDV, mora povečati svojo
davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV po tem računu,
ki je sorazmeren z neporavnanim delom obveznosti. Davčni zavezanec, identificiran
za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju v roku, določenem z zakonom, ki
ureja preprečevanje zamud pri plačilih, računa ne plača ali ga plača le
delno in ki od neplačanega računa še ni uveljavil odbitka DDV, ne
uveljavi odbitka DDV v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za
plačilo niti v kasnejših davčnih obdobjih.
(2)
Prejšnji odstavek se ne nanaša na račune, na podlagi katerih
davčni zavezanec prijavi denarne obveznosti v sistem
obveznega večstranskega pobota v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje
zamud pri plačilih, niti na račune, na katere se ne
nanaša prej navedeni zakon.
(3)
Davčni zavezanec, ki je že uveljavil odbitek DDV po neplačanem
računu, mora povečati svojo davčno obveznost v davčnem obdobju, v katerem je,
glede na zakon, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, nastopila zamuda.
Davčno obveznost davčni zavezanec poveča tako, da zmanjša znesek odbitka DDV.
(4)
Če davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena naknadno
plača račun v celoti ali delno, lahko uveljavi odbitek DDV po tem računu,
in sicer v delu, ki se nanaša na poravnani del obveznosti. Odbitek
DDV lahko uveljavi v davčnem obdobju, v katerem je poravnal obveznost.
(5)
Davčni zavezanec mora davčnemu organu zagotoviti informacijo o
neuveljavljanju odbitka DDV, povečanju ali zmanjšanju odbitka DDV v
elektronski obliki, in sicer ob predložitvi obračuna DDV za zadevno
davčno obdobje.
141.
člen ZDDV-1
(hujši
davčni prekrški)
(1)
Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če:
[...]
18.
ne poveča davčne obveznosti v višini uveljavljenega odbitka DDV po neplačanih računih ali ne
predloži podatkov o povečanju davčne obveznosti, neuveljavitvi odbitka DDV in o
povečanju ali zmanjšanju odbitka DDV (66.a člen).
(2)
Z globo od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena.
F Pozor
66.a člen ZDDV-1 se ne uporablja za
račune izdane pred 16.03.2011.
ZDDV-1D
PREHODNA
IN KONČNA DOLOČBA
3.
člen
(prehodna
določba)
Ta zakon se ne uporablja za račune, izdane pred uveljavitvijo
tega zakona.
Račun
|
Uporaba
zakona
|
Datum
izdaje
|
Datum
zapadlosti
|
ZDDV-1
|
ZPreZP
|
pred 16.03.2011
|
pred 16.03.2011
|
ne
|
delno
–
glej 28. člen *
|
ni določen
|
ne
|
da
–
preko 27. člena **
|
pred 16.03.2011
|
od
(vključno)
16.03.2011
naprej
|
ne
|
da
|
od (vključno)
16.03.2011 naprej
|
od
(vključno)
16.03.2011
naprej
|
da
|
da
|
* Ne
uporabljajo se določbe ZPreZP o posledicah zamude; velja dolžnost prijave v
obvezni pobot do 15.04.2011.
** Po
tem členu začne za pogodbe sklenjene pred 16.03.2011, v katerih rok plačila ni
določen, rok
30 dni iz 7. člena ZPreZP teči s 16.03.2011. Ker je v primeru potencialne
zamude pri plačilu takega računa datum zamude po 16.03.2011, veljajo za te
račune določbe ZPreZP .
66.a
člen ZDDV-1 določa dodatne pogoje in pravila za uveljavljanje pravice do
odbitka DDV (v nadaljevanju: odbitek), ki so vezani na okoliščino plačila
prejetega računa.
Poenostavljeno
povedano: s 66.a členom se za vse tiste (za namene DDV v Sloveniji
identificirane) davčne zavezance, ki prejetega računa ne plačajo v predpisanem
roku, uvaja pravilo odbitka po načelu plačane realizacije.
Za
namene DDV v Sloveniji identificiran davčni zavezanec, ki dobavitelju računa v
roku, kot ga določa ZPreZP, ne bo plačal v celoti
ali ga bo plačal le delno, bo moral ravnati kot sledi:
·
če
je odbitek po računu že uveljavil:
− opraviti popravek
odbitka, tj. povečati svojo davčno obveznost, sorazmerno z neporavnanim delom
obveznosti;
− popravek odbitka se
opravi v obdobju v katerem je nastala zamuda;
·
če
odbitka po računu še ni uveljavil:
− velja prepoved
uveljavljanja odbitka DDV.
? Pozor
Na računu naveden rok plačila ni nujno rok plačila, kot ga
določa ZPreZP.
Če bo
zavezanec naknadno plačal račun v celoti ali delno, bo lahko uveljavil odbitek
in sicer v delu, ki se nanaša na poravnani del obveznosti v davčnem obdobju, v
katerem je poravnal obveznost (opravil plačilo celote oziroma preostanka dela zapadlega
računa).
Opravljanje
popravka odbitka oziroma prepoved odbitka DDV (kljub zapadli obveznosti) pa ne velja
v primeru, če:
·
davčni
zavezanec denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, prijavi v sistem
obveznega večstranskega pobota v skladu z ZPreZP, tj. v prvi krog obveznega
večstranskega pobota pri upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota, ki
sledi datumu nastanka zamude (glej 16. člen ZPreZP),
·
gre
za račune, na katere se ZPreZP ne nanaša.
ZDDV-1D
ne podaja opredelitve, kateri so »računi, na katere se ZPreZP ne nanaša«.
Posledično ni jasno, ali so s tem mišljene iz računov izvirajoče denarne
obveznosti, ki so:
·
po
16. členu ZPreZP izvzete iz prijave v obvezni pobot (npr. denarne obveznosti za
katere poteka
spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek), in/ali
·
po
1. ali 2. členu ZPreZP izvzete iz uporabe določb ZPreZP, npr. denarne obveznosti
dolžnika,
nad katerim je začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki
ureja postopke zaradi insolventnosti; denarne obveznosti Banke Slovenije.
Zaradi
vsebinske nedorečenosti drugega odstavka 66.a člena ZDDV-1 je treba zadevo obravnavati
v korist zavezancem v smeri, da vse zapadle transakcije, ki niso predmet
obravnave po ZPreZP oziroma jih ni potrebno prijavljati v obvezni pobot.
ZGLED
Izhodišča:
- SI-1 in SI-2 sta davčna zavezanca, identificirana za namene DDV v Sloveniji in obračunavata DDV za
davčno obdobje koledarskega meseca.
- SI-1 dobavi
blago/opravi storitve SI-2 12.04.2011.
- SI-1 izda račun 14.04.2011.
- Rok plačila računa je
30 dni od dneva dobave blaga/opravljene storitve.
- SI-2 račun prejme 2 dni
po dnevu izdaje, mu ne ugovarja, vendar ga ne plača.
- SI-2 odbitek DDV
uveljavi v davčnem obdobju april 2011.
Če bo SI-2 račun prijavil v prvi obvezni pobot, ki
sledi datumu nastanka zamude pri plačilu (rok plačila:
12.04.2011 + 30 dni = 12.05.2011), tj. v junijski krog – skrajni rok
prijavljanja obveznosti: 10.6.2011, popravka odbitka DDV ni dolžan opraviti.
Če pa
SI-2 računa ne bo prijavil v prvi obvezni pobot, ki sledi datumu nastanka
zamude pri plačilu (tj. v junijski krog), bo moral v davčnem obdobju nastanka
zamude pri plačilu, tj. v davčnem obdobju maj 2011 opraviti popravek odbitka
DDV, ki ga je uveljavil po računu SI-1 v davčnem obdobju april 2011.
? Pozor
V primeru zamude pri plačilu, popravka odbitka DDV ni treba
opraviti, če se račun (zapadla denarna obveznost) priglasi v prvi naslednji
krog obveznega pobota, in sicer tisti prvi krog, ki sledi datumu
nastanka zamude.
Pri roku plačila 12.05.2011, se rok za plačilo izteče s
pretekom tega dneva, tj. zamuda nastane 13.05.2011. Datumu nastanka zamude
13.05.2011 sledijo datumi od vključno 14.05.2011 naprej. Ker je datum zadnjega
dneva za prijavo v majski krog obveznega pobota 13.05.2011, 13.05.2011 pa
nesporno ni/ne more biti po 13.05.2011, se je v primeru iz zgleda SI-2 dolžan
prijaviti komaj v krog obveznega pobota za junij 2011 (skrajni datum za
prijavo: 10.06.2011).
Drugače/preprosto povedano:
računov, za katere zamuda nastane na dan zaključka prijav v
posamezni krog obveznega pobota, zavezanec v ta krog pobota ni dolžan
prijavljati.
? Pozor - posebnosti
1.
SI-2 bo odbitek po računu SI-1 ohranil (tj. mu ga ne bo
treba popravljati) tudi v primeru, če račun v obveznem pobotu ne bo pobotan.
Pojasnilo
DURS, št. 4230-2622/2011-1, 23. 3. 2011 - ZAKON
O DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST – NOV 66. A ČLEN
[...]
Davčno
obveznost po računu oziroma odbitek DDV po računu, ki je bil prijavljen v prvi
krog sistema obveznega večstranskega pobota, pa v prvem krogu ni bil pobotan
ali je bil pobotan le delno, ni treba povečati oziroma se odbitek DDV lahko v
celoti uveljavi.
[...]
2.
V kolikor SI-1 npr. 31. maja 2011 zoper SI-2 začne izvršilni postopek, SI-2 na podlagi
drugega odstavka 16. člena ZPreZP zapadle denarne obveznosti do SI-1 ne rabi
prijaviti v junijski krog obveznega pobota. Ker tega računa ni potrebno
prijaviti v prvi obvezni pobot skladno z določili ZPreZP, SI-2 ne rabi opraviti popravka
odbitka DDV, ki ga je uveljavil po računu SI-1 v davčnem obdobju april 2011.
Določila
66.a člena ZDDV-1 seveda nimajo vpliva na:
·
male
davčne zavezance;
·
davčne
zavezance, identificirane za namene DDV, ki za obračunan slovenski DDV za njim
prejete transakcije ne morejo v celoti uveljaviti pravice do odbitka DDV;
·
transakcije,
kjer se DDV ne obračuna (transakcije izven sistema DDV ali transakcije,
oproščene plačila DDV);
·
opravljene
transakcije med slovenskimi davčnimi zavezanci (naročnik transakcije) in tujimi
davčnimi zavezanci (izvajalec transakcije), kadar je slovenski davčni zavezanec
plačnik DDV skladno z določili ZDDV-1, v kolikor s pogodbo ni dogovorjeno, da
se primarno uporablja slovensko pravo. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in
postopku namreč določa, da se za presojo pogodbenega razmerja primarno uporabi
pravo države sedeža.
3. 66.a člen
ZDDV-1 – kršitev načela nevtralnosti
Strokovna
javnost je pripravljalce sprememb ZDDV-1 (torej MF) opozorila, da z uvedbo 66.a
člena ZDDV-1 krši eno izmed temeljnih načel Direktive Sveta 2006/112/ES, tj.
načelo nevtralnosti.
1.
člen ZDDV-1 med drugim določa, da je ZDDV-1 usklajen z evropsko direktivo s področja DDV,
tj. z Direktivo
Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL EU, št. L 347/06, z dne 11.12.2006, str. 1) in njenimi
dopolnitvami.
Večina
členov navedene direktive je v sklopu harmonizacije DDV za države članice Unije
zavezujočih.
Ko
obravnavamo načelo nevtralnosti, mislimo na to, kako davek vpliva na medsebojno
konkurenčnost med podjetji. Tako ima višina davčne stopnje učinek na
nevtralnost samo, če je uporabljena na koncu prometnega ciklusa, torej
neposredno pred opravljeno transakcijo končnemu potrošniku (subjektu, ki ne
more uveljaviti pravice do odbitka DDV – deloma ali v celoti). Davek na dodano
vrednost zagotavlja visoko nevtralnost, kar je mogoče razumeti tako, da pri
gospodarjenju nobenemu davčnemu zavezancu, ki lahko uveljavi pravico do odbitka
DDV, ne daje oziroma ne jemlje konkurenčne prednosti.
Z uvedbo
določil 66.a člena ZDDV-1 je kršeno osnovno načelo DDV, tj. načelo
nevtralnosti, saj je slovenski zakonodajalec pri uveljavitvi pravice do odbitka
vnesel določene omejitve, ki jih Direktiva Sveta 2006/112/ES ne določa niti
dovoljuje. Še več, z implementacijo tega novega člena ZDDV-1 je končni učinek
lahko samo neupravičeno bogatenje države. Neupravičeno bogatenje države
predstavlja začasna omejitev pravice do odbitka DDV (neupravičeno začasno
financiranje države) ali dokončni odvzem pravice do odbitka DDV.
ZGLED
Izhodišča:
- SI-1 in SI-2 sta davčna zavezanca, identificirana za namene DDV v Sloveniji in obračunavata DDV za
davčno obdobje koledarskega meseca.
- SI-1 opravi gradbene
storitve na nepremičnini v Sloveniji SI-2.
- Skladno z določili 76.a
člena ZDDV-1 je plačnik DDV SI-2, ki ima tudi pravico do odbitka celotnega DDV.
- SI-2 ne plača
opravljene storitve v dogovorjenem roku, prav tako ni prijavil svoje zapadle
obveznosti v obvezni pobot skladno z določili ZPreZP.
SI-2 za prejeto opravljeno storitev obračuna DDV, nima
pravice do odbitka DDV (oziroma popravi odbitek DDV v kolikor ga je izvedel).
Kršeno je temeljno načelo DDV, tj. načelo nevtralnosti, dogodilo se je tudi
neupravičeno bogatenje države.
ZGLED
Izhodišča:
- SI je davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji, naročnik storitve
davčnega svetovanja.
- DE je nemški davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Nemčiji, izvajalec
storitve davčnega svetovanja.
- SI in DE se s pogodbo
na podlagi Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku dogovorita, da se
primarno uporablja slovensko pravo. Posledično za izvedeno transakcijo veljajo
tudi določila ZPreZP.
- Skladno z določili 76.
člena ZDDV-1 je plačnik DDV SI, ki ima tudi pravico do odbitka celotnega DDV.
- SI ne plača opravljene
storitve v dogovorjenem roku, prav tako ni prijavil svoje zapadle obveznosti v
obvezni pobot skladno z določili ZPreZP.
SI za prejeto opravljeno storitev obračuna DDV, nima
pravice do odbitka DDV (oziroma popravi odbitek DDV v kolikor ga je izvedel).
Kršeno je temeljno načelo DDV, tj. načelo nevtralnosti, dogodilo se je tudi
neupravičeno bogatenje države.
? Pozor - posebnosti
V povezavi z navedenim zgledom glej tudi
Pojasnilo MF, št. IPP: 007-6/2011, z dne 06.04.2011 –
Odgovori na pogosta vprašanja v zvezi z uporabo Zakona o preprečevanju zamud
pri plačilih – ZpreZP, 5. vprašanje (uporaba zakona za razmerja z mednarodnim
elementom)
Posebno opozorilo v povezavi z navedenim pojasnilom: pri
prebiranju navedenega pojasnila bodite pozorni na nenehno spreminjanje
navedenega pojasnila na spletnih straneh MF, saj je MF navedeno pojasnilo v 3
dneh kar 3x spremenil brez posebnih obrazložitev!
4. Zaključna
misel
Z
doslednim plačevanjem obveznosti in/ali prijavljanjem zapadlih denarnih
obveznosti v obvezni pobot se bodo davčni zavezanci izognili zapletenemu
dodatnemu davčnemu administriranju za potrebe izvajanja 66.a člena ZDDV-1. Ne
glede na vse zapisano je potrebno poudariti, da je 66.a člen ZDDV-1 neskladen z
Direktivo Sveta 2006/112/ES, zato je vprašljivo oporekanje pravice do odbitka
DDV v primeru neizpolnjevanja navedenih določil, če bo to davčni organ v praksi
izvajal.
Kljub
temu pa bo davčnim zavezancem v primeru prijavljanja v obvezni pobot nastajala
dodatna administracija, od katere ne bo nobene (makro)ekonomske koristi.
ZPreZP v
povezavi z novela ZDDV-1D v prakso ne bo prinesel več reda, discipline oziroma
odpravo plačilne nediscipline. Skoraj z gotovostjo je moč trditi, da bo
prinesel predvsem:
·
neupravičeno
bogatenje države s kršenjem načela nevtralnosti na področju DDV;
·
postavljanje
davčnih zavezancev v neenakopraven položaj glede na njihovo identificiranost za
namene DDV ali vsebino opravljenih transakcij (komu boste prej plačali račun,
če sta zapadla dva računa z enakimi vrednostmi za plačilo, sredstev za
poplačilo pa imate le za enega – račun, kjer vam je bil obračunan DDV ali
račun, kjer vam DDV ni bil obračunan – mali davčni zavezanec ali transakcije,
oproščene plačila DDV);
·
poslabšanje
plačilne discipline likvidnih davčnih zavezancev (v obveznem pobotu si lahko
poplačan le v primeru, če si tudi sam dolžnik).
Veljavna zakonodaja (zakonski in podzakonski predpisi) v času
izdaje E-Super časnika:
§ Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP),
Uradni list RS, št. 18/11.
§ Obligacijski zakonik (OZ),
Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.
§ Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1), Uradni list RS, št. 11/07-UPB1.
§ Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2),
Uradni list RS, št. 13/11-UPB4.
§ Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 3/07-UPB4,
17/08 (21/08 popr.)-ZP-1E, 76/08-ZIKS-1C, 108/09-ZP-1F, 109/09 Odl.US:
U-I-56/08-15, 45/10-ZintPK, 9/11-ZP-1G.
§ Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),
Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D.
Priloga: Večstransko pobotanje medsebojnih obveznosti
– Urnik za leto 2011 (spletne strani Ajpes)
Izvedba pobotanj
|
Sprejem prijav za pobotanje
|
Zap.št. kroga
|
Mesec
|
Prvi dan sprejemanja prijav
|
Datum izvedbe pobota
|
1
|
JANUAR
|
29.12.2010
|
5.1.2011*
|
2
|
FEBRUAR
|
26.1.2011
|
2.2.2011*
|
3
|
MAREC
|
23.2.2011
|
2.3.2011*
|
SPREMEMBA
URNIKA zaradi
zagotavljanja izvajanja drugega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju
zamud pri plačilih (ZPreZP)!
|
4
|
APRIL
|
4.4.2011
|
15.4.2011*
|
5
|
MAJ
|
6.5.2011
|
13.5.2011*
|
6
|
JUNIJ
|
3.6.2011
|
10.6.2011*
|
7
|
JULIJ
|
1.7.2011
|
8.7.2011**
|
8
|
AVGUST
|
5.8.2011
|
12.8.2011**
|
9
|
SEPTEMBER
|
2.9.2011
|
9.9.2011**
|
10
|
OKTOBER
|
7.10.2011
|
14.10.2011**
|
11
|
NOVEMBER
|
4.11.2011
|
11.11.2011**
|
12
|
DECEMBER
|
2.12.2011
|
9.12.2011**
|
*
Zadnji rok za oddajo prijave je dan izvedbe posameznega kroga pobota, in sicer
do 13. ure.
**
Čas oz. ura za zadnji rok za oddajo prijave bo določena v skladu z aktom iz 30.
člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), ki ga bo izdalo
Ministrstvo RS za finance za izvajanje tretjega in četrtega odstavka 17. člena
ZPreZP (izvzetje določene prijavljene obveznosti iz sistema obveznega
večstranskega pobota s strani Davčne uprave Republike Slovenije).