Misel
dneva: »Proletarci vsega
gospodarstva, združite se! In mu pokažite … en drug prst.«
Ob
večernih poročilih občasno utišam ton in se zabavam (skušam
zabavati) ob raznih gestah, mimikah, kretnjah gostov v
televizijskem studiu, pri tem pa uganiti, o čem govorijo, kakšno je
razpoloženje gostov, kaj nam sporočajo. Čeprav zveni takšno
ravnanje že malo Freudovsko, na ta način tudi dopolnjujem svojo
osebno prakso za seminarje, kjer nastopam kot
predavatelj.
Med
zanimivejšimi, vizualno kreativnejšimi gosti mi je ostal v spominu
Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Predvsem njegov dvignjen prst, s katerim je žugal in verjetno
nekomu sporočal: »Ti, ti, porednež, ti bom že pokazal«. Ker takšne
geste običajno izražajo agresivnost in pomanjkanje kulture, sem ga
takoj »odguglal«. Med prvimi sem našel članek iz revije Jane, da je
žugajoči mož vnet karateist, ukvarja pa se tudi s tai chi-jem,
vzhodnjaško veščino, katere gibi bi naj vplivali na duševno počutje
in preprečevali psihosomatske bolezni (tako razlaga Semolič, kaj si
pa jaz o tem mislim, ne smem zapisati). V naslednjem »google
zadetku« pa najdem zapis, da je že od leta 1991 predsednik Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije. Vauuu, žugajoči mož je torej neke
vrste slovenski sindikalni Chuck Norris, večen in
neuničljiv.
Verjetno
agresivni žugajoči prst ni skladen s filozofijo karateja (po
wikipediji: karate = prazna roka) in tai chi-ja (grob prevod =
končni udarec), razen če je povezan s sindikalnim udejstvovanjem,
kar bi v preprosti lastni interpretaciji žuganje s prstom pomenilo:
»S prazno roko vam bom zadal končni udarec«. Pri tem sem se pričel
spraševati, kaj je simbolika prazne roke v sindikalnem
udejstvovanju. So to prazne obljube? In kaj hudiča pomeni še
nadgradnja s končnim udarcem? Preden nadaljujem z »googlanjem«
ZSSS, naj vam zaupam skrivnost, da občasno lahko tudi z ustnic
razberem posamezne besede, čeprav ne slišim govorice. Tako sem pri
slovenskem sindikalnem Chuck Norrisu ob nemem TV prenosu razbral ob
žuganju s prstom tudi eno besedo, ki jo je izustil:
SOLIDARNOST!
Torej,
kot temelj za raziskovanje pomena skrivnostnega žuganja s prstom
slovenskega sindikalnega Chuck Norrisa, sem izbral kar spletne
strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije www.zsss.si.
Ker je
spletna stran nepregledna, množica informacij pa tudi zastarela
(pod aktualno se prikažeta dva članka: referendum proti malemu delu
in pokojninski referendum, šele s klikom preideš na aktualne
informacije), sem si skušal pomagati s predstavitveno brošuro
(http://www.zsss.si/attachments/article/7/PredstavitvenaBrosuraZSSS.pdf)
. Na strani 5 sem zasledil (sicer le dva, pa vendar) zapisa -
največji uspehi ZSSS:
·
demonstracije
proti davčni reformi 2005;
·
kartica
ugodnosti.
Kot
laična osebnost (bog ne daj, nisem in ne bom član sindikata, še
posebej tega ne!) sem na podlagi največjih uspehov ZSSS zaključil,
da je primarna naloga ZSSS (oz. tega sindikalnega združenja) boj
proti davčnim reformam in Kartica ugodnosti. Kot normalen državljan
(mogoče pa to nisem?!) sem sicer pričakoval naslednje zapisane
uspehe ZSSS:
·
prispevki
in predlogi za ugodnejšo davčno okolje in razbremenitev stroškov
delovne sile;
·
prispevki
in predlogi za zmanjšanje sive ekonomije, ki ovira zaposlovanje
brezposelnih oseb;
·
prispevki
in predlogi za preoblikovanje Zavoda za zaposlovanje v Agencijo za
zaposlovanje, ki bo status brezposelnih spremenila v status
zaposlenih pri tej agenciji na področju javnih del – to pomeni, da
jim za opravljeno delo tudi teče delovna doba itd.;
·
podelitev
sindikalnih priznanj podjetnikom za najbolj »prijazna podjetja do
zaposlenih«;
·
predlog
in podpora sprejetju zakona o davčno ugodni obravnavi
prostovoljne delitve dela dobička s strani lastnikov
podjetij zaposlenim delavcem;
·
javna
objava rezultatov poslovanja ZSSS in plač vseh sindikalnih
funkcionarjev itd.
Ko sem
med pričakovane uspehe ZSSS želel vključiti še besedico SOLIDARNOST, sem pričakoval tudi
naslednje zapise:
·
predlog
in podpora sprejemu ustavnega določila o »zlatem pravilu« obsega
mase plač v celotnem javnem sektorju v znak solidarnosti do
delavcev v gospodarstvu;
·
izvedba
stavke proti nerealnim zahtevam in pričakovanjem sindikatov javnega
sektorja upoštevajoč stanje v slovenskem gospodarstvu in število
brezposelnih delavcev (ki večinoma prihajajo iz gospodarstva) ter
podpora vsem vladam RS, ki bodo naredile javno upravo vitko in
učinkovito;
·
izvedba
stavke pred grškim veleposlaništvom v Sloveniji z zahtevami za
prekinitev pomoči s strani Slovenije Grčiji, dokler se plače in
pokojnine v Grčiji ne izenačijo s povprečnimi plačami in
pokojninami v Sloveniji;
·
predlog
in podpora sprejemu zakona o ukinitvi (znižanju) priviligiranih
pokojnin;
·
dezinvestiranje
in preselitev iz »elitnih lokacij« sindikalnih podružnic,
ustvarjeni presežki namenjeni brezposelnim članom;
·
znižanje
plač vsem sindikalnim funkcionarjem ter objava navedenih znižanj
itd.
Po
prebiranju zapisanih velikih uspehov ZSSS sem se še malce poigral z
vsebino njihove Kartice ugodnosti. Upam, da bom ohranil
dostojanstven pristop k opisovanju nekaterih ugodnosti.
Če ste
član ZSSS, lahko z njihovo kartico (med drugim) koristite naslednje
ugodnosti:
·
tudi do
15% popust na striženja v mnogih krajih po Sloveniji (»striženja« s
strani delodajalcev niso posebej omenjena);
·
popust
pri bančnih storitvah (ali nisem nekje zasledil, da sindikati
krivijo za tokratno ekonomsko krizo bančne institucije, sedaj pa
jih »oglašujejo«?);
·
5%
popust pri jahanju konj (če seveda že niste naveličani, da vas že
dovolj »jahajo« v službi);
·
do 10%
popust pri gostinskih storitvah (če slučajno obupuješ nad lastno
usodo, se lahko zapiješ ceneje);
·
popust
pri objavi osmrtnic (višine popusta nisem znal razbrati, niti tega,
ali to tudi velja za primere, ko obupani delavci v gospodarstvu
prižigajo svečke ob stečajih podjetij).
Navsezadnje,
na koncu sem še »odguglal«, da so tudi identificirani za namene
DDV. Iz vsega navedenega sem razbral le, da so na ZSSS podjetni in
se tudi ukvarjajo s pridobitniško dejavnost (nisem se spuščal v
preprodajanje in najem nepremičnin…). Verjetno tudi to spada med
osnovno poslanstvo sindikatov, zato sem opustil misel, da bi
posebej izpostavil, da lahko (kot član, seveda) pri »najboljšem
sosedu« med košarico 20 izdelkov do junija 2012 kupite ceneje tudi
dve vrsti sladoleda.
Kakorkoli,
velikega slovenskega sindikalnega Chuck Norrisa sem tudi že
poslušal (in ne samo gledal) po televiziji. Njegove »velike
zasluge« agresivnega, nekonstruktivnega dialoga so tudi nedvomno
(so)prispevale k nezavidljivemu položaju delavcev v
gospodarstvu.
Kaj so
mu že pred časom sporočile obupane, objokane in ogorčene delavke
Mure – »Chuck, go home!«
P.S. Ta
pravi Chuck Norris je vsaj smešen.
P.S.II
Največji »sindikalisti« v Sloveniji so delodajalci, ki korektno
poskrbijo za svoje zaposlene!
Vedno
vaš
Martin
Krpan