Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Dohodnina/ …
DOHODEK IZ ZAPOSLITVE – Regres za
letni dopust
(podrobnejši opis,
5.
izdaja)
Pojasnilo FURS, brez številke, 14.05.2026 (datum objave)
KAZALO
UVOD.. 1
1.0 Davčna obravnava REGRESA in obravnava z
vidika prispevkov za socialno varnost. 1
1.1 Akontacija dohodnine od regresa. 2
1.2 Vštevanje regresa v letno davčno osnovo za
dohodnino.
3
2.0 VSEBINSKA
OPREDELITEV REGRESA, KI SE UGODNEJE DAVČNO
OBRAVNAVA
3
3.0 OPREDELITEV
DATUMA IN OBDOBJA IZPLAČILA REGRESA za namen izračuna akontacije
dohodnine. 5
4.0 OPREDELITEV
OBRAČUNSKEGA OBDOBJA, za namen obračuna
prispevkov. 6
5.0 REGRES IN
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.. 8
UVOD
V
Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili
objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno
razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres),
tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v
osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do
zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno
ugodnejša obravnava regresa velja tudi za izplačila v letu 2019
pred objavo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F.
1.0
Davčna obravnava REGRESA in
obravnava z vidika prispevkov za socialno
varnost
13.
točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 določa,
da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva
regres za letni dopust, določen kot pravica iz delovnega razmerja v
skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in
sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji (v nadaljevanju: PP) po zadnjem podatku Statističnega
urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS).
V
skladu s tretjim odstavkom 144. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se prispevki za socialno varnost
(v nadaljevanju: prispevki) plačujejo od zneska regresa za letni
dopust, ki presega 100 % zadnje znane PP po podatkih SURS. Če se
regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega
oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in
izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa.
Regres je v veljavni zakonodaji urejen v 131. členu Zakona o
delovnih razmerjih – ZDR-1, in sicer na način, da imajo delavci
pravico do regresa, če imajo pravico do letnega dopusta. Če ima
delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela dopusta, ima pravico
le do sorazmernega dela regresa. Če ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima tudi pravico do regresa
sorazmerno delovnemu času, razen, če ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem
zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.
V
skladu z delovnopravno zakonodajo mora delodajalec izplačati regres
najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen ob
določenih izjemah (sklenitev pogodbe o zaposlitvi po tem datumu,
ali če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru
nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa,
vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta).
Pogoji za izplačilo regresa za letni dopust in drugačna (navadno
minimalna) višina regresa pa se lahko določajo tudi v drugih
zakonih, ki urejajo delovna razmerja. Tudi če je regres urejen v
specialnem zakonu glede na ZDR-1, se pri davčni obravnavi upošteva
13. točka prvega odstavka ZDoh-2 in tretja alineja tretjega
odstavka 144. člena ZPIZ-2.
Do
posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je
določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z ZDR-1, so pod
enakimi pogoji upravičeni tudi tisti zavezanci, ki prejemajo
vsebinsko primerljive dohodke iz tujine.
V
skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se pri regresu, ki se
všteva v davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del
obveznih prispevkov, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov
plačevati delojemalec, glede na delež regresa, ki se všteva v
davčno osnovo.
1.1 Akontacija dohodnine
od regresa
Akontacijo dohodnine od regresa obračuna
in odtegne delodajalec od zneska regresa, ki presega znesek PP
(upoštevajo se vsa izplačila v posameznem koledarskem letu ne glede
na obdobje na katerega se nanašajo) v skladu s pravili iz 127.
člena ZDoh-2. Če regres izplačuje glavni delodajalec po ZDoh-2, se
upošteva peti odstavek navedene določbe oz. se akontacija obračuna
po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za
ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se
regres kot dohodek, ki se praviloma nanaša na več mesecev, razdeli
na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več
kot na 12 mesecev.
Če
regres izplačuje delodajalec, ki ni glavni delodajalec prejemnika,
se akontacija dohodnine obračuna po stopnji 25 % od davčne osnove,
v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2.
Glede
na trinajsti odstavek 127. člena ZDoh-2, se pri regresu, če se
izplačuje v več delih, ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega
dela regresa ugotovi celotna višina regresa, ki se všteva v davčno
osnovo, in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že
plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa.
Po
štirinajstem odstavku 127. člena ZDoh-2 zavezanec, ki ne želi, da
se mu pri izračunu akontacije dohodnine od regresa, upošteva izvzem
iz davčne osnove po 13. točki prvega odstavka 44. člena tega
zakona, o tem obvesti delodajalca. V takem primeru bo delodajalec ob izplačilu regresa obračunal
in odtegnil akontacijo dohodnine tudi če znesek regresa ne presega
zneska PP. Namen možnosti te izbire je v tem, da ima lahko delavec
v posameznem letu več kot enega izplačevalca teh dohodkov,
ki med sabo ne izmenjujejo informacij o izplačevanju dohodkov. Ker
se na letni ravni ugotavlja skupna višina dohodkov iz naslova
regresa za letni dopust, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, je
zavezancu omogočeno, da se ob izplačilu dohodka lahko izreče o
neupoštevanju davčno ugodnejše obravnave navedenih dohodkov,
predvsem v oziru na to, ali je do teh dohodkov upravičen pri več
delodajalcih in ali lahko pričakuje, da bo skupna letna vsota
prejetega dohodka iz naslova regresa presegala 100 % letne
povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec,
kar bi utegnilo privesti do povečane obveznosti doplačila dohodnine
na letni ravni.
1.2 Vštevanje regresa v
letno davčno osnovo za dohodnino
V
skladu s šestim odstavkom 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno
osnovo od regresa šteje vsota tega dohodka,
ki presega 100 % PP, preračunane na mesec, za leto, za katero se
dohodnina odmerja, po podatkih SURS,
zmanjšana za prispevke, upoštevane pri določanju davčne osnove v
skladu z 41. členom tega zakona. V vsoto iz prejšnjega stavka se ne
šteje posamezno izplačilo tega dohodka, za katerega niso izpolnjeni
pogoji za davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena
tega zakona.
2.0 VSEBINSKA OPREDELITEV
REGRESA, KI SE UGODNEJE DAVČNO OBRAVNAVA
Za
vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot regres, ki se lahko
obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in po
tretji alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, je ključna
pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji, med drugim
tudi upoštevanje časovne opredelitve pravice do izplačila
regresa.
Za
pravico, opredeljeno po delovnopravni zakonodaji, se šteje pravica,
opredeljena v zakonu, kolektivni pogodbi in kolektivnem ali
individualnem pravnem aktu delodajalca ter tudi pravica na podlagi
npr. sodne odločbe. Regres mora delodajalec v skladu z
delovnopravno zakonodajo izplačati najpozneje do 1. julija tekočega
koledarskega leta, razen ob določenih izjemah (npr. sklenitev
pogodbe o zaposlitvi po tem datumu, ali če je s kolektivno pogodbo
na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen
kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra
tekočega leta). Izhajajoč iz navedenega se načeloma izplačila,
opredeljena kot regres na podlagi pravice, določene po 1. juliju
leta, davčno ne more obravnavati kot regres. Pravica do regresa
pomeni pravico delavca, zato morata biti višina regresa za letni
dopust vnaprej določena, vključno z navedbo, da bo izplačana v več
obrokih, nepogojna in neodvisna od bodočega poslovnega rezultata in
likvidnosti družbe, saj je to v korist in varstvo te delavčev
pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost te
pravice.
Sodna
praksa Vrhovnega sodišča (npr. UPRS I U
29/2012 z dne 5. 12. 2013 in X Ips
335/2016) je že potrdila, da iz Zakona o delovnih razmerjih
(sicer starega, vendar imajo določbe v tem delu enako vsebino tudi
v ZDR-1) jasno izhaja, da je delodajalec dolžan izplačati celoten
regres v zakonskih rokih (to je do 1. julija tekočega koledarskega
leta). Navedeni roki tako zavezujejo delodajalca za celoten obseg
pravice in ne le za njeno minimalno višino. Navedeno pomeni, da
mora biti celoten regres (razen, ko je s kolektivno pogodbo na
ravni dejavnosti dogovorjeno, da se v primeru nelikvidnosti
delodajalca regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega
leta) izplačan najkasneje do 1. julija, ne glede na njegovo višino.
Dohodek, ki bi bil kot pravica določen v nasprotju z zakonom in kot
tak tudi izplačan, se z vidika davčne obravnave ne more obravnavati
po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in se šteje za drugi
dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celotnem izplačanem znesku
všteva v davčno osnovo.
Iz
pojasnjenega izhaja, da je treba razlikovati med pravico do
izplačila regresa in časom njegovega dejanskega izplačila. Za
vsebinsko presojo o tem, ali se posamezno izplačilo lahko obravnava
kot regres, je ključna določitev pravice do izplačila regresa, ki
mora biti določena v skladu z delovnopravno zakonodajo. Pravica do
regresa mora biti upoštevaje delovnopravno zakonodajo določena v
okviru zakonskega roka za dejansko izplačilo regresa. Upoštevaje
navedeno, se dohodek, ki se opredeljuje za regres ter je bila
pravica do tega dohodka določena v nasprotju z delovnopravno
zakonodajo (pravica do regresa določena po zakonskem roku za
izplačilo), in sicer ne glede na to, kdaj je bil akt, s katerim se
pravica določi, izdan (v ali po zakonskem roku), za namene davčne
obravnave ne more obravnavati kot regres. V primeru, da je pravica
do tega dohodka določena v skladu z delovnopravno zakonodajo
(pravica do regresa določena v okviru zakonskega roka za izplačilo
regresa) in je zgolj dejansko izplačilo izvedeno z zamudo glede na
dogovorjen rok izplačila pa, se dohodek za davčne namene obravnava
kot regres.
Do
posebne davčne obravnave, kot je opredeljena za regres, ki je
določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z ZDR-1, so pod
enakimi pogoji upravičeni tudi tisti zavezanci, ki prejemajo
vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Pri tem je predvsem
pomembna primerljivost vsebine dohodka, saj predpisi, ki zavezujejo
tuje delodajalce glede tega dohodka lahko določajo drugačno
dinamiko obveznosti izplačila, kot velja za delodajalce v
Sloveniji.
Primer 1: Če se izplačilo regresa v višini 1.500 eur, po
sklepu delodajalca izvede v dveh delih, in sicer do 30. 6. 2019 v
višini 1.000 eur in v decembru 2019 v višini 500 eur se izplačilo v
mesecu decembru 2019 ne more davčno obravnavati po 13. točki prvega
odstavka 44. člena ZDoh-2 ampak se šteje za drug dohodek iz
delovnega razmerja, ki se v celotnem znesku všteva v davčno osnovo.
Pri predložitvi REK-1 obrazca se za izplačilo do 30. 6. 2019
predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za
izplačilo v decembru pa REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja.
Smiselno enako velja za poročanje na REK-O obrazcu, ki se uporablja
za izplačila od vključno 1. 1. 2023 dalje.
Primer 2: Če se izplačilo zaostanka regresa za leto 2018
izvede v letu 2019 po odločbi delovnega inšpektorja (ali sodbe
delovnega sodišča), se to izplačilo davčno obravnava v skladu s 13.
točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in tretjo alinejo tretjega
odstavka 144. člena ZPIZ-2.
Predhodno navedeno v zvezi s pogojem
vsebine dohodka, ki se šteje za regres, je treba smiselno
upoštevati tudi pri določanju neobdavčenega dela regresa, ki se v
primerih, ko delavcu pripada pravica do sorazmernega dela regresa
po delovnopravni zakonodaji (npr. zaposlitev za krajši delovni čas,
sklenitev pogodbe o zaposlitvi sredi leta) določi upoštevajoč
sorazmerni znesek PP. Če delodajalec delavcu kljub pravici do
sorazmernega dela regresa izplača celotni regres, se razlika
izplačila nad pravico šteje za drug dohodek iz delovnega razmerja,
ki se v celoti všteva v davčno osnovo za dohodnino ter osnovo za
prispevke.
Primer 3: Delodajalec junija izplača vsem delavcem regres v
višini zadnje znane PP. Delavec, ki se je
zaposlil v aprilu, je upravičen le do sorazmernega dela regresa.
Izplačilo nad sorazmernim delom zneska regresa (3/12 zneska PP) se
davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in mora
delodajalec o tem dohodku poročati ločeno, torej za sorazmerni del
regresa predloži REK z navedbo vrste dohodka 1090 – regres, za
izplačilo ki presega sorazmerni del PP, pa REK obrazec z navedbo
vrste dohodka 1150 – Drugi dohodki iz delovnega
razmerja.
Če zaradi trajanja delovnega razmerja (manj
kot 12 mesecev v letu) ali krajšega delovnega časa (ali
dopolnilnega dela) delavcu ne pripada regres v celotni višini (mu
pripada v sorazmernem delu), se pri določanju mejnega zneska za
ugodnejšo davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena
ZDoh-2 ter mejnega zneska pri osnovi za prispevke po tretji alineji
drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2 te vrednosti prav tako določijo
v sorazmernem delu. Navedeno velja ne glede na morebitne drugačne
pravice delavca do izplačila določene v posameznih kolektivnih
pogodbah.
3.0 OPREDELITEV DATUMA IN
OBDOBJA IZPLAČILA REGRESA za namen izračuna akontacije
dohodnine
Upoštevaje 15. člen ZDoh-2 se za
določitev davčne obveznosti upoštevajo predpisi, ki veljajo v času
nastanka obveznosti. Obveznost za plačilo akontacije dohodnine
nastane v davčnem letu ko je dohodek pridobljen oziroma prejet.
Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je
kako drugače dan na razpolago fizični osebi. To pomeni, da se
regres, izplačan v letu ( npr. 2019), obravnava upoštevaje določbo
13. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in določbo 109. člena
ZDoh-2, veljavno v davčnem letu (npr. 2019), , in sicer ne glede na
to, na katero leto se pravica do regresa, ki se izplačuje,
nanaša.
V navedenem kontekstu je treba razumeti
tudi določbo trinajstega odstavka 127. člena ZDoh-2, ki
določa izračun in plačilo akontacije dohodnine v primerih, če se
regres izplačuje v več delih. Šteje se, da je regres za letni
dopust izplačan v več delih in se pri izračunu in plačilu
akontacije dohodnine upošteva tudi določba trinajstega odstavka
127. člena ZDoh-2, če je v koledarskem letu prišlo do več izplačil
regresa, in sicer ne glede na to, za katero koledarsko leto se
izplačuje pravica do regresa.
Upoštevaje tudi šesti odstavek 109. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo
ne všteva seštevek regresov, izplačanih v posameznem koledarskem
letu pri posameznem delodajalcu oziroma na letni ravni pri vseh
delodajalcih, ki ne presega 100 % PP oziroma pri letnem obračunu
dohodnine 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,
preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja.
4.0 OPREDELITEV
OBRAČUNSKEGA OBDOBJA, za namen obračuna prispevkov
Pri opredelitvi obračunskega obdobja za
določitev davčne ugodnosti in ugodnosti v zvezi z
določitvijo osnove za plačilo prispevkov oziroma na katero
obračunsko obdobje se aplicira določba, ki ureja izračun in plačilo
akontacije dohodnine in prispevkov v primeru izplačila regresa v
več delih, je potrebno upoštevati celotni sistem dohodnine in
prispevkov, pri čemer je pri slednjem treba upoštevati tudi sistem
določanja pravic po ZPIZ-2.
Pri
osnovi za plačilo prispevkov in pri določitvi izračuna in plačila
prispevkov za osebe v delovnem razmerju ni določeno obračunsko
obdobje na način kot za akontacijo dohodnine oziroma dohodnino,
prav tako pa tudi ni določen letni obračun in poračun prispevkov.
Upoštevaje navedeno in povezavo med osnovo za plačilo prispevkov in
(pokojninsko) osnovo, ki je podlaga za odmero temeljnih pravic iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostne pokojnine,
predčasne pokojnine, invalidske pokojnine), je treba določitev
obračunskega obdobja za določitev ugodnosti za plačilo prispevkov
razumeti nekoliko drugače. Pokojnina se odmeri od pokojninske
osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za
posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za
obvezno zavarovanje. Pri določitvi osnove za odmero pravic za
posamezno leto zavarovanja se upošteva osnove, od katerih so bili
plačani prispevki, glede na to, na katero leto se dohodek, od
katerega so bili plačani prispevki, nanaša ne glede na to, v
katerem letu je bil dohodek prejet oziroma izplačan. Upoštevaje
navedeno je treba določiti obdobje oziroma koledarsko leto, za
katero se izplačuje pravica do regresa za letni dopust in
upoštevati določbo tretje alineje tretjega odstavka 144. člena
ZPIZ-2 v delu, ki določa izračun prispevkov v primerih, če se
regres izplačuje v dveh ali več delih, tako da se upošteva obdobje
(koledarsko leto), na katerega se posamezno izplačilo regresa
nanaša. Šteje se, da je regres izplačan v več delih in se pri
izračunu in plačilu prispevkov upošteva tudi določba tretje alineje
tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, če se regres izplačan v dveh
ali več delih, nanaša na isto koledarsko obdobje, in sicer
ne glede na to, v katerem koledarskem letu je bil regres
izplačan.
To
pomeni, da se v osnovo za plačilo prispevkov ne všteva seštevek
regresov, izplačanih za posamezno koledarsko leto pri posameznem
delodajalcu, ki ne presega 100 % na dan izplačila zadnje znane
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne glede na to, v
katerem letu so bili izplačani.
Predhodno navedeno je treba smiselno upoštevati pri določanju
neoprispevčenega dela regresa za primere, ko je regres za posamezno
leto izplačan v več delih, za katere velja različna obravnava za
izračun prispevkov (npr. različna višina neobdavčenega dela).
Primeroma bi lahko do take situacije prišlo, ko je delodajalec pred
1. 1. 2019 izplačal del regresa, drugi del istega regresa (torej
regres za isto koledarsko leto) pa po 1. 1. 2019. V teh primerih je
treba zgolj del osnove od dohodka, izplačanega po 1. 1. 2019,
prilagoditi na novo določbo tretje alineje drugega odstavka 144.
člena ZPIZ-2.
Primer 4: izplačila regresa v letu 2018 in 2019 (ko se
uporablja novela ZDoh-2U) v več delih (ob predpostavki, da gre za
izplačilo regresa, ki je izplačan kot pravica iz delovnega
razmerja, v skladu s prej navedenimi pojasnili):
1.
izplačilo
·
Delodajalec je delavcu v decembru 2018 izplačal regres za leto 2018
v višini 1.500,00 eur (zapoznelo izplačilo dela pravice do regresa
za leto 2018).
·
Višina povprečne plače na dan izplačila v decembru 2018 je bila
1.676,38 eur, 70 % povprečne plače znaša 1.173,47 eur.
·
Osnova za prispevke 326,53 eur, obračunani prispevki 72,17 eur.
2.
izplačilo:
·
Dne 10.5.2019 je bil izplačan regres še za 2019 v višini 1.700,00
eur.
·
Znesek povprečne plače na dan izplačila je 1.714,49 eur – od
izplačila se ne obračuna akontacija dohodnine niti prispevki.
3.
izplačilo:
·
Dne 17.5.2019 delodajalec delavcu izplača še 500,00 eur regresa za
leto 2018 (drugi del pravice do regresa za leto 2018, zapoznelo
izplačilo).
·
Osnova za akontacijo dohodnine znaša 485,51 eur (1.700,00 + 500,00
– 1.714,49) –seštejejo se vsa izplačila regresa v letu 2019, ne
glede na obdobje, na katero se dohodek nanaša.
·
Osnova za prispevke znaša 285,51 eur (1.500,00 + 500,00 – 1.714,49)
– seštejejo se vsa izplačila regresa, ki se nanašajo na pravico do
regresa za leto 2018, ne glede na datum izplačila; obračunani
prispevki delojemalca 63,10 (285,51 * 22,1 %). Prispevki, ki so
bili plačani v letu 2018, se pri obračunu prispevkov v 2019 ne
odštejejo (osnova za prispevke od tega izplačila ne more presegati
zneska tega izplačila - v tem primeru 500 eur).
Primer 5: izplačilo regresa za leto 2024 delavcu, ki ima
pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za polni delovni čas, v juniju 2024
v višini PP. V avgustu 2024 na podlagi odločbe delovnega
inšpektorja izplačan regres za leto 2023 v višini PP.
Izplačilo v juniju izpolnjuje pogoje za
obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in se ne
všteva v davčno osnovo, niti v osnovo za obračun in plačilo
prispevkov.
Pri izplačilu v avgustu je
treba:
·
Upoštevati trinajsti odstavek 127. člena
ZDoh-2, po katerem se to izplačilo šteje za drugo izplačilo regresa
v letu 2024 in od razlike nad zneskom PP, pri čemer se upošteva
vsota obeh oz. vseh izplačanih regresov v koledarskem letu,
obračunati akontacijo dohodnine.
·
Upoštevajoč morebitno predhodno izplačilo
za leto 2023 všteti v osnovo za obračun in plačilo prispevkov
razliko, ki presega znesek PP. Če za leto 2023 delavec predhodno ni
prejel izplačanega regresa se izplačilo ne všteva v osnovo za
obračun in plačilo prispevkov.
Izplačilo regresa, če ima delavec več
delodajalcev
Pri obračunu in plačilu prispevkov iz
naslova regresa, ki presega 100 % zadnje znane povprečne plače, je
bistvena enaka obravnava delavcev, ki regres prejemajo pri enem
delodajalcu, kot tudi delavcev, ki prejmejo regres izplačan s
strani različnih delodajalcev, saj so vsi delavci v formalnopravno
enakem položaju.
Po pojasnilu Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti se, glede na predhodno
navedeno z vidika delovnopravne in pokojninske zakonodaje, regres
za letni dopust ne sme obravnavati samostojno za vsako posamezno
sklenjeno delovno razmerje, ampak se zneski izplačanih regresov za
posameznega delavca iz vseh sklenjenih delovnih razmerjih, vključno
z dopolnilnim delom seštevajo, prispevki pa se obračunajo in
plačajo od skupnega zneska izplačanih regresov, ki v seštevku
presega znesek 100 % povprečne plače.
Navedeno se smiselno uporablja tudi v
primerih, ko delavec opravlja tudi dopolnilno delo po 147. členu
ZDR-1.
5.0
REGRES IN PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
Primer 6: Delavec do 1. 7. prejme celoten znesek regresa, ki
je v celoti neobdavčen, ker ne presega zakonske višine
neobdavčenega regresa, nato pa mu delovno razmerje pri delodajalcu
preneha. Ob prenehanju delovnega razmerja lahko delodajalec od
delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem
delavec vrne ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Delodajalec
se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od
delavca ne bo zahteval.
Vprašanje: Če delavec sorazmernega dela regresa ne vrne, ali
delodajalec izplačilo davčno obravnava drugače kot regres in
popravi REK obrazec?
V
davčno osnovo in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost
se ne všteva regres, ki je določen kot pravica iz delovnega
razmerja v skladu z zakonom, in sicer do višine 100 % PP zaposlenih
v Sloveniji. Za vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot
dohodek, ki se lahko obravnava po 13. točki prvega odstavka 44.
člena ZDoh-2 in po tretji alineji tretjega odstavka 144. člena
ZPIZ-2 oziroma kot regres, je ključna pravica do tega dohodka po
delovnopravni zakonodaji kot je že predhodno navedeno.
Niti
v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se višina limita za
neobdavčen oziroma neoprispevčen regres, ki je določen v 100 % PP
zaposlenih v Sloveniji oziroma pri letnem obračunu dohodnine v
višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto
za katero se dohodnina odmerja, upoštevala v sorazmernem delu, če
delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada celoten regres, ker
so se pogoji ki določajo davčno obravnavo po izplačilu spremenili.
Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da so bili v času
izplačila regresa izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo in
delodajalec ni mogel predvideti, da bo delavcu naknadno po
izplačilu regresa prenehalo delovno razmerje pri tem delodajalcu.
Glede na navedeno v primeru prekinitve delovnega razmerja, ko
delavec ne vrne sorazmernega dela regresa, delodajalcu ni treba
popravljati REK obrazca in dohodka drugače davčno
obravnavati.
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [15.05.2026].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP, 39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA,
131/23-ZORZFS, 104/24-ZDoh-2AB, 22/25-ZZZRO-1, 91/25-ZPZR,
40/25-ZINR in 36/26-ZPZR-A.
· Zakon o davčnem postopku -
ZDavP-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F,
111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H,
91/15-ZDavP-2I, 63/16-ZDavP-2J, 69/17, 13/18-ZJF-H, 36/19-ZDavP-2L,
66/19-ZDavP-2M, 175/20-ZIUIPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 39/22-ZFU-A,
163/22-ZDavP-2N, 131/23-ZORZFS, 100/24-ZDavP-2O, 100/25-ZDavP-2P in
40/25-ZINR.
· Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 48/22-UPB18, 78/23-ZORR,
40/23-ZČmIS, 133/23-ZPIZ-2N, 109/24-ZMEPIZ-1B, 84/23-ZDOsk-1 in
92/25-ZPIZ-2O.
· Zakon o delovnih razmerjih
- ZDR-1, Uradni
list RS, št. 21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F,
52/16-ZDR-1A, 22/19-ZPosS, 81/19-ZDR-1B, 175/20-ZIUOPDVE,
203/20-ZIUPOPDVE, 15/21-ZDUOP, 119/21-ZČmIS-A, 206/21-ZDUPŠOP,
15/22-ZDR-1C, 54/22-ZUPŠ-1,141/22-ZNUNBZ, 114/23-ZDR-1D,
136/23-ZIUZDS in 70/25-ZUTD-1.
· Pravilnik o obračunu davčnih odtegljajev - REK obrazci,
Uradni list RS, št. 04/25, 37/25, 05/26 in 472/26.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.