Dobro, da veste: »Vladna delegacija se je v širokem krogu
izognila našemu predstavitvenemu prostoru na MOS 2015 v Celju. Le
zakaj? No, vseeno smo v navidezni resničnosti podoživeli vladni
obisk, kot je opisano v nadaljevanju.«
Prvi dan 48. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju
premier Cerar obišče tudi Krpanovo ekipo, ki predstavlja popolno
davčno rešitev v dvorani L1, razstavni prostor 17a.
Premier Cerar, vidno nasmejan, pristopi in prijazno ogovori
prisotne: »Pozdravljeni. Sem predsednik vlade. Vidim, da vi tukaj
zastopate davkoplačevalce. Kdo je tukaj glavni?«
Pristopim, ponudim roko in prav tako prijazno odgovorim:
»Pozdravljeni. Moje ime je Krpan. Martin Krpan.«
»Krpan? A ni bil ta tihotapec, ki se je upiral državi?«
»Bil, gospod Cerar, bil. Vendar danes so drugi časi. Še vedno se
upiram državi zaradi nepoštenega in tudi nezakonitega pobiranja
davkov, to pa lahko danes počnem samo z znanjem. Včasih sem tovoril
sol, danes znanje. Pa saj poznate tisto – a imate kaj soli v
glavi?«
»Znanje? Zakaj pa imate potem tukaj takšne čudne slike. Sem mislil
najprej, da imate galerijo. Tale slika na primer prikazuje roko, ki
bo s kurje … kako naj rečem … no, zadnjice utrgala zadnje pero. In
na roki piše FURS. Kakšne igre se greste vi tukaj?«
»No, gospod predsednik, ne vem, če lahko tole poimenujemo igra.
Mogoče, če se simbolno izrazim, pa verjetno res prikazuje igre.
Igre lakote. Ko boste vi in javni sektor s te kure, ki geografsko
ponazarja Slovenijo, utrgali zadnje pero boste tudi vi … kako naj
rečem … no, v riti.«
»No, no, pa saj ni tako hudo. Tudi v javnem sektorju varčujemo
…«
»Vljudno naprošam, da se držite svojega prava in ne uporabljate
ekonomskih izrazov. Varčevati pomeni prihraniti nekaj, kar je bilo
ustvarjeno. Milijarda in nekaj evrov letne luknje v državnem
proračunu ne predstavlja varčevanja.«
Nasmešek na obrazu predsednika vlade počasi izginja.
»Povejte, Krpan, če ste se že sami tako poimenovali, zakaj pa na
tistem velikem plakatu, s katerim oglašujete brezplačni DDV seminar
na tem sejmu, držite v rokah mesarico?«
»Ta je za brdavse!«
»Za koga?«
»Za brdavse. Saj veste, za ljudi z bujno domišljijo, ki vidijo v
davčnih predpisih tudi tisto, kar v njih ni zapisano. Sicer nimam
nič proti ljudem z bujno domišljijo, je pa dokaj moteče, če se ti
ukvarjajo s pobiranjem davkov.«
»Aha. Razumem, vsaj mislim tako. Mislim, da skušate vnesti nekaj
črnega humorja in cinizma pri zastopanju davkoplačevalcev. Ste neke
vrste umetnik.«
»Glede na to, kakšne davčne predpise imamo v Sloveniji, smo res
pravi umetniki preživetja, navkljub davčnemu odiranju s strani
države. Smo tudi umetniki razumevanja ekstremno zapletenih davčnih
predpisov ter …«
»Dobro, dobro, pustimo zdaj podrobnosti na miru. Potreboval bi
takšnega človeka, ki bi vnesel malo humorja, sproščenosti in
iskrivega duha v FURS. Bi mogoče želeli postati direktor FURS-a?
Brdavsov, kot pravite.«
»Gospod Cerar, nisem pravi človek za FURS. Jaz vedno zagovarjam
tezo, da naj vsak prispeva najboljše na tistem področju, ki mu
najbolj leži. Sicer bi se tega nasveta lahko držali tudi vi in bi
delali tisto, kar znate, ne pa …«
»Ja, res je lepo tukaj na sejmu, toliko zanimivih ljudi, toliko
odličnih podjetnikov. Le tako naprej, se opravičujem, novinarji
čakajo.«
»Gospod Cerar, še eno skromno darilo za vas. Majica z napisom
HITREJŠI OD DAVKOV. Če ne razumete simbolike – to pomeni, da vi že
prej potrošite, preden mi vplačamo v proračun …«?«
Nasmešek na obrazu predsednika vlade izgine. Obrne se in odide.
Upam, da za vedno. Dovolj mi je teh nesposobnih vlad, ki ne
naredijo ničesar za podjetne Slovence.
Vedno vaš
Martin Krpan
P.S. Kaj bi pa vi povedali predsedniku vlade, ki pride na sejem
podjetnikov … zakaj že?