Vrsta kršitev
zakonodaje na področju prevoza oseb
Kršitve zakonodaje s stališča
prometne in davčne zakonodaje, pa tudi s stališča varnosti v
cestnem prometu.
Prometni
inšpektorat RS in Davčna uprava RS sta v novembru in decembru 2011
ter v januarju 2012 izvedla skupen inšpekcijski nadzor pri
prevoznikih oseb. V nadzor je bilo vključenih 19 naključno izbranih
prevoznikov (12 samostojnih podjetnikov in 7 pravnih oseb) s
celotnega območja Republike Slovenije. Inšpektorji Prometnega
inšpektorata so ugotovili skupno 40, davčni inšpektorji pa 10
kršitev zakonodaje. Glede na rezultate nadzora prevoznikov oseb,
predvsem glede pogostosti in vrsto kršitev, bodo inšpektorji za
cestni promet in davčni inšpektorji s ciljnimi nadzori nadaljevali
tudi v prihodnje
Predmet davčnega
nadzora so bile poslovne knjige in dokumentacija za obdobje druge
polovice poslovnega leta 2011. Prometni inšpektorji pa so izvajali
nadzor predvsem s področja preverjanja izpolnjevanja pogojev za
opravljanje posameznih vrst prevozov, pogojev, ki veljajo za vozila
in voznike ter načina razporejanja voznikov na vožnje, torej s
področja socialne zakonodaje. Pri postopku nadzora so inšpektorji
opravili analizo različne dokumentacije za posamezno vožnjo oziroma
prevoz, na podlagi katere je davčni organ preverjal pravilnost
izkazovanja poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah, s poudarkom na
izdajanju računov za opravljanje storitve, izkazovanju prihodkov
ter pogodbene odnose voznikov z delodajalcem.
Inšpektorji za cestni
promet Prometnega inšpektorata RS so ugotovili nepravilnosti pri
vseh prevoznikih, skupno 40 kršitev zakonodaje, predvsem na
področju neustreznega organiziranja dela voznikov, kar posledično
vodi v prekoračitve dovoljenega časa vožnje ter neupoštevanju
predpisanih odmorov in počitkov. Prometni inšpektorji so v zvezi s
tem izdali štiri upravne odločbe ter izrekli 5 ukrepov za odpravo
nepravilnosti. Ukrepi so bili usmerjeni predvsem v zagotavljanje
ustrezne organizacije dela voznikov ter upoštevanje določb socialne
zakonodaje s tem tudi večje varnosti v cestnem prometu. V treh
primerih pa so bile, zaradi suma zaposlovanja na črno, ugotovitve
posredovane Inšpektoratu RS za delo
V prekrškovnem
postopku so prometni inšpektorji izrekli 9 opozoril, izdali 31
plačilnih nalogov (20 pravnim osebam, 9 odgovornim osebam pravnih
oseb in dvema voznikoma). Skupni znesek glob je znašal 20.800
EUR.
Inšpektorji DURS-a pa
so nepravilnosti ugotovili pri desetih (10) prevoznikih in sicer so
se te nanašale:
- na nepravilno
obračunan sorazmerni delež DDV glede na prevoženo pot,
- na izdanih računih
niso izkazani predpisani podatki,
- na neizdajanje
računov za opravljene prevozne storitve,
- na gotovinska
izplačila voznikom brez obračunanih in plačanih dajatev,
- na podjemnih
pogodbah prikazani relativno nizki zneski izplačil.
Glede na kršitve
določil Zakona o davku na dodano vrednost in Zakona o davčnem
postopku so bile 6 kršiteljem (1 pravni osebi in 5 samostojnim
podjetnikom) izrečene globe v skupni višini 9.000,00 EUR ter
izrečena 4 ustna opozorila.
Zavezanci so v postopkih nadzora oddali REK
obrazce in plačali davke in prispevke na podlagi podjemnih pogodb,
v poslovnih knjigah so izkazali neevidentirane prihodke in v
obračunih DDV-O premalo izkazani izstopni DDV oziroma je bilo
dogovorjeno, da predložijo davčne obračune na podlagi samoprijave
in tako sami ugotovijo znesek premalo obračunanega in premalo
plačanega davka na dodano vrednost. Za ugotovljene nepravilnosti so
štirje zavezanci za davek tekom postopka vložili samoprijave v
skupni višini 19.591,86 EUR.
Glede na ugotovitve
oz. število in vrsto nepravilnosti bodo inšpektorji za cestni
promet in davčni inšpektorji nadaljevali s tovrstnimi nadzori.
Osnovni cilj nadzora bo predvsem zagotavljanje izenačevanju pogojev
konkurence, pa tudi zagotavljanje večje varnosti v cestnem
potniškem prometu ter izboljševanju pogojev dela voznikov. Davčna
uprava vse uporabnike storitev prevoza poziva, da vselej zahtevajo
račune za opravljene storitve, prevozniki pa seveda lahko
izkoristijo institut samoprijave.
K ureditvi področja bi lahko prispevala tudi
interesna združenja prevoznikov, saj nezakonito poslovanje pomeni
tudi nelojalno konkurenco.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Davčne uprave RS [28.02.2012].