PREDLOGI UKREPOV NA PRIHODKOVNI
STRANI
1. Uvedba davka na finančne transakcije
(DFT)
Izhodišče pravnega urejanja je predlog evropske
direktive o DFT.
Z DFT se obdavčijo finančne transakcije, ki
vključujejo nakup in prodajo finančnega instrumenta, prenos pravice
razpolaganja na finančnih instrumentih, pri katerem pride do
prenosa tveganja v zvezi z instrumenom in sklepanje ali
spreminjanje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.
Davčni zavezanec za plačilo davka so banke,
kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in
pozavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijski skladi ipd. s
sedežem oziroma poslovno enoto v Sloveniji.
Davčna osnova je plačilo za transakcijo, pri
izvedenih finančnih instrumentih pa se davčna osnova določi
specifično, zaradi specifike poslov s temi instrumenti. Davčna
stopnja bi okvirno znašala 0,1%.
Ob teh pogojih bi ocenjeni finančni učinek
davka znašal okoli 15 mio EUR letno.
Davek se uvede s posebnim zakonom. Če bo
potrebno, se spremeni Zakon o davčnem postopku. Uvedba davka je
mogoča s 1. januarjem 2013.
2. Obdavčitev nezazidanih stavbnih
zemljišč
Občine trenutno (na podlagi Zakona o graditvi
objektov in Zakona o stavbnih zemljiščih) zelo neenotno določajo
obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)
za nezazidana stavbna zemljišča.
Obstoječa ureditev lastnikov tovrstnih zemljišč
ne spodbuja k uporabi zemljišč v predvidene namene oziroma k
prodaji zainteresiranim kupcem (t. im. mrtvi kapital).
Vlada ocenjuje, da bi se tako stanje lahko
spremenilo z uvedbo dodatne dajatve, s katero bi obremenili
nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča v območju
pozidave.
Davek se uvede kot letna dajatev. Odmerila bi
ga DURS na podlagi podatkov o lastništvu in vrsti nepremičnine, ki
so evidentirani v Registru nepremičnin, praviloma hkrati z odmero
NUSZ oz. posebej, če se v določeni občini NUSZ na ta zemljišča ne
odmerja.
Prihodki iz naslova te dajatve bi bili prihodek
državnega proračuna.
3. Obdavčitev izjemnih dobičkov iz prodaje
zemljišč po spremembi namembnosti
Vlada bo preučila način za uvedbo posebnega
davka, s katerim bi zajeli izjemno visoke dobičke, do katerih
prihaja ob prodaji zemljišč v kratkem roku po spremembi njihove
namembnosti v zazidljiva zemljišča. Stopnja bi bila padajoča glede
na čas, ki bi potekel od spremembe namembnosti do
prodaje.
4. Davek na vodna plovila
Vlada predlaga povečanje progresije pri
obdavčitvi večjih vodnih plovil in sicer tako, da se davčna
obremenitev za plovila po dolžini in moči.
Vlada predlaga tudi, da se dodatna obremenitev,
določena z ZUJF, usmeri v državni proračun. Občine ohranijo
dosedanji obseg tega proračunskega vira.
5. Obdavčitev motornih vozil
Vlada kratkoročno predlaga, da (i) se spremeni
obdavčitev prometa motornih vozil na način, da se vozila nad
določeno vrednostjo obremenijo z dodatnim davkom, ki ne bo odvisen
od okoljskih kriterijev, ampak izključno od vrednosti vozila in da
(ii) se progresivno poviša znesek letne dajatve za motorna vozila s
prostornino motorja 2.500 ccm ali več (ki se plačuje letno ob
registraciji).
Srednjeročno se preuči možnost, da prometni
davek oziroma letna dajatev določata po enotnih
kriterijih.
Na podlagi predlaganih kratkoročnih sprememb
Vlada ocenjuje, da se bodo skupni prihodki iz tega naslova povečali
za približno 20%.
6. Posebni protikrizni davek na nepremično
premoženje
Vlada predlaga uvedbo posebnega protikriznega
davka na nepremično premoženje, ki je v lasti posamezne pravne
in/ali fizične osebe in katerega vrednost presega določeno
vrednost, npr. 1 mio EUR.
Iz obdavčitve se izvzame nepremično premoženje,
ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali se oddaja v najem, če
je najemna pogodba evidentirana v registru in plačan davek od
dohodka od oddajanja v najem.
7. Davek na dohodke od kapitala
Vlada predlaga, da se izhodiščna stopnja
obdavčitve dividend, kapitalskih dobičkov in obresti poviša z 20 na
25%.
Vse ostale značilnosti obdavčitve dohodkov od
kapitala (oprostitev za obresti od depozitov pri bankah do 1.000
EUR letno, postopno zniževanje davčne stopnje glede na rok
lastništva kapitala) se ohranijo.
Povečanje stopenj obdavčitve za vse dohodke iz
kapitala, pri čemer se ohrani zniževanje stopnje za obdavčitev
kapitalskih dobičkih glede na čas imetništva, bi po oceni pomenilo,
da bi se prihodki povečali za približno 23 mio evrov.
8. Četrti davčni razred
Vlada bo preučila možnost uvedbe dodatne davčne
stopnje v višini med 45 in 50% za letne dohodke nad mejo med 70.000
do 100.000 evrov.
9. Sprememba obdavčitve dohodkov od premoženja,
ki se oddaja v najem
Vlada bo preučila možnost, da se poenostavi
postopek obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem na
način cedularne obdavčitve, če s tem ne bi prišlo do znižanja
davčnih prilivov.
10. Objava davčnih neplačnikov
Na področju predpisov, ki urejajo davčno
tajnost (zakon o davčnem postopku) vlada predlaga, da se preučijo
spremembe, ki bi omogočile javno objavo podatkov o davčnih
zavezancih, ki so zaradi hujših davčnih prekrškov prikrajšali
upravičenca do dajatev (državni, občinske proračune ali pokojninsko
oziroma zdravstveno blagajno) nad določenim zneskom.
11. Obdavčitev premoženja
Vlada bo preučila trenutno veljavni sistem
obdavčitve premoženja in pripravila celovit predlog za pravičnejšo
obdavčitev s ciljem večje obremenitve premožnejšega sloja
prebivalstva.
12. Davčna izvršba in zavarovanje davčnega
dolga
Vlada bo preučila izvajanje davčne izvršbe po
uvedbi novega informacijskega sistema DURS in po prenosu nedavčnih
izvršb z DURS na CURS ter po opravljeni analizi predlagala in
izvedla ukrepe za povečanje njene učinkovitosti.
Ustanovitev posebne specializirane skupine za
davčni nadzor.
Dodatna pozornost bo namenjena možnosti uporabe
instituta zavarovanja davčnega dolga oziroma potencialnega davčnega
dolga z začasnim zasegom oziroma blokado premoženja.
S spremembo Zakona o davčnem postopku, ki je v
postopku sprejemanja, se bodo povečale možnosti za čezmejne
izterjave davščin.
13. Učinkovitejše izvajanje davčnih
predpisov
Vlada se zaveda, da je poleg spremembe
zakonodaje zelo pomembno povečati tudi učinkovitost nadzora nad
izvajanjem davčnih predpisov in plačevanjem obveznih
dajatev.
Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska
uprava Republike Slovenije bosta okrepili in razširili postopke
nadzora predvsem rizičnih dejavnosti in sive ekonomije.
14. Preprečevanje davčnih utaj
Vlada naloži Ministrstvu za finance, da
pogajalske resurse na mednarodnem davčnem področju v večji meri
usmeri v sklepanje mednarodnih pogodb, ki omogočajo izmenjavo
informacij za davčne namene in obdavčenje kapitalskih dohodkov v
tretjih državah in davčnih oazah.
Na podlagi izmenjave se pridobijo podatki o
dohodkih slovenskih rezidentov, doseženih v tujini, ki bi morali
biti obdavčeni v Sloveniji.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [06.04.2012].