Vlada določila besedilo predloga Zakona o davku
na finančne storitve
Vlada RS je na 33. redni seji dne 11. oktobra
2012 določila besedilo Predloga Zakona o davku na finančne storitve
in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in
sprejetje po rednem postopku.
Z novim Zakonom o davku na finančne storitve se
uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, po katerem
bodo predmet obdavčitve finančne storitve, ki so po trenutni
ureditvi oproščene plačila DDV v skladu z zakonom, ki ureja sistem
DDV ter storitve zavarovalnih posrednikov in
zastopnikov.
Davčni zavezanci za plačilo davka na finančne
storitve bodo vse osebe, ki na območju Slovenije opravljajo
finančne storitve, za katere je po zakonu predvidena obdavčitev.
Tako bodo zavezanci za ta davek npr. banke, druge finančne
institucije in druge osebe, ki izvajajo finančne storitve, vključno
s podružnicami tujih bank in poslovnimi enotami tujih pravnih oseb
v RS ter vključno s tistimi tujimi osebami, ki po zakonu lahko
opravljajo finančne storitve neposredno.
Davek na finančne storitve je transakcijski
davek, zato se bo obračunaval od opravljenih storitev. Nastanek
davčne obveznosti je predviden v trenutku, ko je finančna storitev
opravljena, finančna storitev pa se šteje za opravljeno takrat, ko
je zanjo plačana provizija.
Davčno osnovo za plačilo davka predstavlja
nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot
plačilo v zvezi z opravljenimi finančnimi storitvami. Praviloma se
v praksi takšne provizije opredeljujejo kot nadomestila, provizije,
opravnine ali stroški. Davčno obdobje je koledarski
mesec.
Predvidena je davčna stopnja v višini 6,5
odstotka od davčne osnove.
Zakon predvideva oprostitev plačila davka za
nekatere finančne storitve, in sicer za storitve, ki so obdavčene z
DDV in davkom od prometa zavarovalnih poslov ter za finančne
storitve, ki jih opravijo določeni subjekti, npr. BS, ECB, EU,
evropski instrument za finančno stabilnost, mednarodna finančna
institucija, ki jo ustanovita dve ali več držav članic EU, Evropska
skupnost za atomsko energijo, EIB, mednarodne organizacije ter
diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav.
Zakon ureja tudi osnovna postopkovna vprašanja
in bo začel veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS,
uporabljati pa se bo začel tako, da bo prvi obračun oddan za tretji
mesec po mesecu, v katerem bo zakon uveljavljen.
Vlada določila besedilo predloga novele Zakona
o davku na bilančno vsoto bank
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na bilančno vsoto bank in
ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike
Slovenije po nujnem postopku.
Predlog zakona pomeni zaostritev veljavnega
ukrepa za sanacijo posledic finančne in gospodarske krize, ki je
bil uveden z ZDBVB, in sicer za omejeno obdobje. Na podlagi ocene
stanja je namreč mogoče sklepati, da je le manjši del bank oziroma
da so le banke z nižjo bilančno vsoto povečale delež kreditov danih
nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom. Znesek danih
kreditov vseh bank se ni povečal, ampak se je celo zmanjšal. Tako
smo še vedno priča manjšemu zagotavljanju financiranja nebančnega
sektorja kot pred krizo.
Vlada RS si z različnimi ukrepi, tudi z ukrepi
davčne politike, prizadeva za uravnoteženje proračuna in
zagotavljanje finančne vzdržnosti.
Predlog zakona časovno omejuje obračunavanje in
plačevanje davka na bilančno vsoto bank do vključno leta
2014.
Davek na bilančno vsoto bank se lahko zmanjšuje
zaradi olajšave oziroma ugodnosti v obliki zmanjšanja davka, kar
pomeni, da si lahko zavezanec zmanjša obveznost za davek do 0.
Predlog zakona znižuje odstotek stanja kreditov, za katerega lahko
zavezanec uveljavlja zmanjšanje davka in sicer z 0,167 % na 0,1
%.
Predlog zakona uvaja tudi akontiranje davka in
določa poseben režim plačevanja obrokov akontacije za leto
2013.
Vlada določila predlog novele Obrtnega
zakona
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o
spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona in ga poslala v obravnavo
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Cilj predloga zakona je zagotoviti združevanje
gospodarskih subjektov v OZS na prostovoljni osnovi oziroma
ukinitev dosedanjega obveznega članstva in uvedba prostovoljnega
članstva. Cilj je tudi manj vstopnih pogojev za opravljanje obrtnih
dejavnosti in večja konkurenčnost slovenskih obrtnikov. Predlog
zakona tako iz veljavne zakonodaje črta vse tiste obrtne
dejavnosti, za katere ne obstaja zadosten javni interes, ki bi
upravičeval njihovo regulacijo.
Namen predloga zakona je tudi poenotenje
slovenske zakonodaje s pravom EU. Predlog zakona ureja občasno
opravljanje storitev za tuje fizične in pravne osebe, ki se morajo
v primeru, da želijo čezmejno občasno opravljati katero izmed
obrtnih dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna
poklicna usposobljenost, prijaviti pristojnemu organu, ki jih
začasno vpiše v Obrtni register. V primeru, da želijo stalno
opravljati eno od obrtnih dejavnosti, za katero se zahteva določena
izobrazba ali izkušnje (izpolnitev enega od pogojev za nosilca
obrtne dejavnosti), morajo državljani iz držav pogodbenic ali
državljani določenih tretjih držav vložiti vlogo na pristojni organ
(OZS) za priznanje poklicne kvalifikacije v skladu
ZPKEU.
Najpomembnejše predlagane rešitve pa
so:
- s spremembo se ukinja dosedanje obvezno in
uvaja prostovoljno članstvo. V zbornico se lahko vključi vsaka
zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki opravlja obrtno
dejavnost. S to
spremembo se ukinja tudi obveznost plačevanja obveznega članskega
prispevka;
- predlog zakona omogoča združevanje tudi v
druge zbornice na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske
zbornice;
- OZS ostaja še naprej predstavnik obrti ter
nadaljuje izvajanjem določenih javnih pooblastil;
- odprava vpisa v obrtni register za obrti
podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna
poklicna usposobljenost ter dejavnosti domače in umetnostne
obrti;
- obrtni register vključuje vse subjekte, ki
opravljajo obrtno dejavnost;
- dodatna opredelitev obrtne dejavnosti na
dejavnosti, za katere je potrebna določena poklicna usposobljenost
in druge obrtne dejavnosti, za katere ni potrebna določena poklicna
usposobljenost;
- dodatna omejitev obrtne dejavnosti samo na
gospodarske subjekte, ki nimajo organiziranih poslovnih funkcij kot
zaokrožene faze poslovnega procesa (npr. finančna, nabavna,
prodajna in proizvodna), s čimer se želi zagotavljati osebno
vpletenost nosilca dejavnosti v delo;
- dodana je izdaja EU potrdil (potrdila o
zakonitem opravljanju reguliranih dejavnosti v RS). Namen potrdila
je, skladno z Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih
kvalifikacij, da imetnik potrdila v državi članici, kjer želi
opravljati storitev dokazuje, da je zakonito ustanovljen v državi
članici z namenom opravljanja zadevnih dejavnosti in da mu v
trenutku izdaje potrdil ni prepovedano izvajanje
dejavnosti;
- predlog zakona ureja tudi vprašanje prijave
čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti. Predlog zakona
tako določa, da morajo tuji državljani za stalno opravljanje
obrtnih dejavnosti pri OZS vložiti vlogo za priznanje poklicne
kvalifikacije. Tuje fizične in pravne osebe, ki želijo občasno
opravljati obrtno dejavnost v RS pa se morajo pri OZS prijaviti,
OZS pa jih nato začasno vpiše v Obrtni register;
- OZS se s predlogom zakona financira s
prostovoljno članarino, pri čemer za izvajanje javnih pooblastil
uporabnikom zaračunava nadomestila za opravljene
storitve;
- prehodne določbe urejajo uskladitev statuta
OZS v roku šestih mesecev in OOZ v roku devetih mesecev po
uveljavitvi zakona, ter presečni datum po katerem lahko dosedanji
člani izstopijo iz članstva iz OZS in OOZ.
Vlada podprla predlog novele Zakona o upravnem
sporu
Vlada RS je
določila besedilo Predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o upravnem
sporu – ZUS-1B. Vlada Republike Slovenije predlaga, da se predlog
zakona v Državnem zboru Republike Slovenije obravnava po skrajšanem
postopku, saj gre za manj zahtevno dopolnitev zakona, ki se nanaša
zgolj na uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike
Slovenije.
Predlog ZUS-1B je pripravljen na podlagi
odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-181/09-15, Up-860/09-14,
Up-222/10-14, z dne 10. 11. 2011. V navedeni odločbi je Ustavno
sodišče ugotovilo neskladje Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) z
Ustavo in odločilo, da mora Državni zbor ugotovljeno neskladje
odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem
listu. Odločba je bila objavljena v Uradnem listu št. 98/11,
z dne 2. 12. 2011.
Ustavno sodišče je odločilo, da veljavna
ureditev v določenih primerih[1]
tožniku ne daje na razpolago nobenega tožbenega zahtevka, s katerim
bi dosegel sodno presojo zakonitosti dokončnega upravnega akta. To
pomeni izvolitev pravice do sodnega varstva in je zato je v
neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave.
Z novelo se na podlagi navedene odločbe
Ustavnega sodišča predlaga uvedba t. i. ugotovitvene tožbe, s
katero bo mogoče zahtevati ugotovitev nezakonitosti upravnega akta,
s katerim je bil tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih
koristih. Ugotovitveno tožbo bo mogoče vložiti pod enakimi pogoji
in iz enakih razlogov, kot jih zakon določa za vložitev tožbe, s
katero se zahteva odprava upravnega akta, le da se zahtevek ne bo
glasil na odpravo upravnega akta, temveč na ugotovitev njegove
nezakonitosti. Pri ugotovitveni tožbi bo moral tožnik med drugim
izkazati, da je bil z upravnim aktom prizadet v svojih pravicah ali
pravnih koristih, ter da z vložitvijo take tožbe zasleduje določeno
pravno korist.
Vlada potrdila pogajalska izhodišča za
sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za policiste
Vlada RS in oba sindikata so 30. maja 2012
sklenili Sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom
policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije, s katerim naj bi
se do 30. septembra 2012 z aneksom dopolnil normativni del
kolektivne pogodbe za policiste, ki bi urejal vsa tista področja,
ki jih je s kolektivno pogodbo poklica še mogoče urediti, primerno
statusu policista, kot tudi pogoje za delo sindikata, ob
upoštevanju posebnosti policijskega poklica.
Takoj po podpisu sporazuma sta Policijski
sindikat Slovenije (PSS) in Sindikat policistov Slovenije (SPS)
začasno ustavila stavkovne aktivnosti. V primeru neizpolnitve
katere koli točke tega sporazuma naj bi se stavka nadaljevala in
naj bi bila plačana za vse stavkajoče, zaposlene v Policiji in MNZ.
Stavka naj bi se zaključila najkasneje ob podpisu aneksa h
kolektivni pogodbi.
Ker aneksa v predvidenem roku, tj. do 30.
septembra 2012, ni bilo mogoče uskladiti, je bil na podlagi
dogovora s sindikatoma rok za pripravo aneksa podaljšan do 30.
novembra 2012. Vlada je 4. oktobra 2012 imenovala pogajalsko
skupino, ki jo za pogajanja s SPS in PSS vodi državni sekretar
ministrstva za notranje zadeve mag. mag. Robert Marolt.
Vlada je na
seji potrdila pogajalska izhodišča za pogajanja s policijskima
sindikatoma.
Vlada sprejela Posodobitev poročila o napredku
Slovenije na področju zavarovalništva in zasebnih
pokojnin
Vlada RS je sprejela Posodobitev poročila o
napredku Republike Slovenije na področju zavarovalništva in
zasebnih pokojnin v času od njenega pristopa k Organizaciji za
ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
OECD je 20. 12. 2011 povabila Republiko
Slovenijo, da v sklopu rednih popristopnih pregledov pripravi
poročilo o napredku na področju zavarovalništva in zasebnih
pokojnin. Skladno z odločitvijo OECD je Slovenija dolžna poročati o
napredku v okviru šestih odborov OECD. Tako je potrebno poročati
tudi Odboru za zavarovanje in zasebne pokojnine (IPPC) v roku dveh
let po pristopu Republike Slovenije k OECD.
Poročilo o napredku v Republiki Sloveniji po
vstopu v OECD na področju zavarovalništva in zasebnih pokojnin je
Republika Slovenija v mesecu aprilu posredovala sekretariatu OECD.
Predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve ter Agencije za zavarovalni nadzor so Poročilo
predstavili na sestanku Delovne skupine o zasebnih pokojninah
(WPPP) 4. 6. 2012 in sestanku Delovne skupine vladnih strokovnjakov
s področja zavarovalništva 6. 6. 2012 (WPGEI).
WPPP je podal ugotovitev, da se je Republika
Slovenija lotila večje reforme pokojninskega sistema, ki je
vsebovala veliko priporočil OECD, vendar je bila pokojninska
zakonodaja zavrnjena na referendumu junija 2011. WPPP je
zadovoljen, ker je nov poskus pokojninske reforme v teku. O novi
reformi želi biti seznanjen na naslednjemu sestanku.
WPGEI je ugotovil, da se Republika Slovenija
odziva na priporočila na področju zavarovalništva, vključno s
popolno uskladitvijo s priporočili na področju finančnega
izobraževanja.
IPPC je 11. 6. 2012 pozval Republiko Slovenijo,
da do 15. 10. 2012 pripravi posodobitev Poročila, v katerem bo
odgovorila na izpostavljene/odprte zadeve. Na podlagi te
posodobitve naj bi IPPC na decembrskem sestanku zaključil
popristopni pregled Republike Slovenije.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [12.10.2012].