Vlada določila
besedilo predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju
Vlada RS je na 34.
redni seji dne 17. oktobra 2012 določila besedilo predloga Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter ga poslala v obravnavo
in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem
postopku.
Pokojninsko in
invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na
zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do
pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki
izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času
aktivne dobe zavarovanca. Vendar ne gre spregledati, da sistem
pokojninskega zavarovanja v Sloveniji vendarle ni čisti
»zavarovalniški« sistem, saj je del socialnega zavarovanja, ki
temelji tudi na načelih vzajemnosti in intrageneracijske ter
medgeneracijske solidarnosti.
S predlogom zakona
predlagatelj želi povrniti pokojnini, ki temelji na vplačanih
prispevkih, status pravice, zaslužene z minulim delom in prispevki,
vplačanimi v pokojninsko blagajno. Navedeno pa se lahko vzpostavi
samo na način, da se pokojninski sistem razbremeni vseh tistih
pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, s čimer bo le-ta
postal preglednejši in pravičnejši.
Preglednost
pokojninskega sistema dodatno krepi tudi uvedba informativnih
osebnih računov, ki jih bo Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije vodil za vsakega zavarovanca, ki je vključen
v obvezno zavarovanje. Informativni osebni račun bo vseboval
podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o
obračunanih in plačanih prispevkih po posameznih letih ter o
priznani delovni dobi. Zavod bo omogočil osebi elektronski vpogled
v podatke, ki se o njej vodijo v matični evidenci in v
informativnem osebnem računu. Zavod mora možnost vpogleda v
informativni osebni račun vzpostaviti najkasneje do 1. 1. 2014. Z
uveljavitvijo informativnih osebnih računov se vzpostavlja bistveno
večja preglednost in motiviranost zavarovancev za vključitev
oziroma vztrajanje v delovnem razmerju ter za zavarovančev nadzor
nad plačevanjem prispevkov.
Modernizacija
obstoječega pokojninskega sistema v Sloveniji je nujna zaradi
zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema v naslednjih letih.
Zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2016 brez sprememb ne
bo mogoče. Kljub pozitivnim učinkom pokojninske reforme iz leta
2000, bodo po letu 2016 nujno potrebne spremembe, ali pa se bo
pokojninska blagajna znašla v velikih težavah. Predlog nove
pokojninske zakonodaje predvideva prilagajanje obstoječega
pokojninskega sistema novim demografskim in gospodarskim
okoliščinam, ki jih ob reformi iz leta 2000 ni bilo mogoče
predvideti. Spremembe bodo postopne, premišljene in izpeljane v
ustreznih prehodnih obdobjih. Z modernizacijo pokojninskega sistema
se bo skušalo odpraviti ključne pomanjkljivosti obstoječega
pokojninskega sistema ter zagotoviti njegovo dolgoročno
javnofinančno vzdržnost in stabilnost ter dostojne pokojnine tudi
prihodnjim generacijam upokojencev.
Predlog nove
pokojninske zakonodaje sledi cilju, da se vzpostavi pokojninski
sistem, ki temelji na zavarovanju in je pravičen, pregleden in
posledično tudi finančno učinkovit. Pravičnost je zagotovljena s
tem, ko je višina pokojnine v čim večji meri odvisna od višine
vplačanih prispevkov, preglednost sistema pa je v tem, da je
posameznik skozi svoje aktivno obdobje natančno obveščen o višini
vplačanih prispevkov ter tudi o višini pokojnine, ki jo lahko
pričakuje iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pravičen in
pregleden sistem z vidika posameznika krepi zaupanje v sistem, s
čimer se poveča tudi motivacija za vplačevanje prispevkov, saj
posameznik ve, da je njegova socialna varnost v starosti odvisna
predvsem od plačevanja prispevkov v pokojninski sistem v času, ko
je aktiven. Predlog temelji tudi na načelih vzajemnosti in
solidarnosti, saj ohranja intrageneracijsko in medgeneracijske
solidarnost.
V okviru navedenih
ciljev in načel sta temeljna namena predloga zakona zagotoviti
dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega
sistema.
Treba se je
zavedati, da se bodo v naslednjih letih v skladu s pogoji, ki jih
določa ZPIZ-1, upokojile najštevilčnejše generacije, katerih
upokojitev pomeni, da jim je, ne glede na podaljševanje življenjske
dobe in navkljub zgodnji upokojitvi, v skladu z Ustavo RS potrebno
nemoteno zagotavljati pokojnine do smrti.
Rešitve predloga
zakona:
1. Zviševanje in
izenačitev upokojitvenih starosti moških in
žensk
Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine
se bo tako za moške in ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe
dvignila na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do
starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let
pokojninske dobe (ženske in moški). V Sloveniji imamo, v primerjavi
z drugimi evropskimi državami, najnižjo minimalno starost za
upokojitev moških 58 let in eno izmed najnižjih za ženske (57 let
in 4 mesece v letu 2012). Pri ženskah ima podobno nizko starost za
upokojitev žensk le še Romunija (58 let in 4 mesece). Zakonski dvig
upokojitvenih starosti po ZPIZ-2 bo postopen, prehod pa bo trajal
vse do leta 2020.
2. Vzpostavitev
spodbudnejše politike bonusov in restriktivnejše politike malusov
ter omejitev časovnih bonusov
Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je v
spodbujanju daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanju
prezgodnjega upokojevanja. Predlog zakona uvaja bonus za tiste, ki
ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi.
Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne
pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 %
pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z
vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni
odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do
prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar
največ do 65 leta starosti.
3. Vzpostavitev
večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne
upokojitve
Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki
imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna
upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr.
samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne upokojitve
omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega
minimuma.
Z novo pokojninsko
zakonodajo želi Vlada Republike Slovenije povrniti pokojnini njeno primarno vlogo
- torej pravično plačilo za preteklo delo ter dostojne pokojnine sedanjim in
prihodnjim generacijam upokojencev. Nova pokojninska
zakonodaja zagotavlja zaustavitev padanja pokojnin in je garancija
za izplačevanje pokojnin tudi vsem prihodnjim
generacijam.
Vlada določila
besedilo predloga Zakona o delovnih razmerjih
Vlada RS je
določila besedilo predloga Zakona o delovnih razmerjih in ga poslala v obravnavo in
sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem
postopku.
Na nujnost sprememb
na tem področju nas opozarjajo domače (UMAR) in tuje institucije,
kot so Evropska Komisija in OECD. Trg dela v Republiki
Sloveniji po oceni omenjenih institucij zaznamuje predvsem togost
pri zaposlitvah za nedoločen čas ter visoki stroški dela.
Najpomembnejša značilnost trga dela v Sloveniji je izrazita
dvojnost oziroma segmentacija na trgu dela, s katero označujemo
razliko v položaju zaposlenih s pogodbami za določen čas in
pogodbami za nedoločen čas.
Manj fleksibilno je v Sloveniji urejeno
varovanje redno zaposlenega zoper individualno odpoved, v zvezi s
čimer se kot problematični pokažejo predvsem postopki odpovedi ter
možnost vrnitve na delovno mesto po neupravičenem odpustu. Zaradi
tega se povečuje pogostost uporabe začasnih zaposlitev, ki so še
posebej pogoste med mladimi. Tako je zaskrbljujoč predvsem položaj
mladih na trgu dela v Sloveniji. Medtem ko delež brezposelnih
mladih ostaja pod povprečjem EU, pa je delež začasnih zaposlitev v starostni
skupini 15−24 let v Sloveniji že vrsto let najvišji v EU. Poleg
študentskega dela, ki je davčno in proceduralno privlačno za
delodajalce, je vzrok za močno segmentacijo trga dela tudi velika
razlika v varovanju zaposlitve med pogodbami za določen čas in
pogodbami za nedoločen čas.
Gospodarska kriza je opozorila tudi na
pomanjkljivosti delovne zakonodaje na področju varstva pravic
delavcev, učinkovitega sistema uveljavljanja pravic delavcev ter
inšpekcijskega nadzora in preprečevanja zlorab.
Iz navedene ocene stanja na trgu dela v
Sloveniji ter namena doseči čim večjo stopnjo zaposlenosti do leta
2020 izhajajo naslednje rešitve v predlogu zakona:
1.
Uskladitev Zakona o
delovnih razmerjih z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-284/06 z
dne 1. 10. 2009. S tem se
zagotavlja možnost delavcev, da prek sodelovanja sveta delavcev ali
delavskega zaupnika sodelujejo pri določanju njihovih pravic s
splošnim aktom delodajalca oziroma da so prek sodelovanja sveta
delavcev ali delavskega zaupnika varovane njihove pravice v
postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, da delavci niso
člani sindikata.
2.
Zmanjšanje dvojnosti oz.
segmentacije na trgu dela (posledica razlik v položaju delavcev,
zaposlenih za določen čas in delavcev, zaposlenih za nedoločen
čas).
3.
Prepoved diskriminacije,
spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu.
Predlagana je skupna ureditev odškodninske odgovornosti v primerih
kršitev prepovedi diskriminacije, tako kršitev enake obravnave, kot
tudi kršitev nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in
drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.
4.
Javno objavo
prostega dela in pravice neizbranih kandidatov. Predlaga se ustrezna dograditev določb zakona z
možnostjo uporabe informacijske tehnologije v postopku objave
prostega delovnega mesta in izbire kandidata.
5.
Obveznosti
pogodbenih strank – notranja fleksibilnost. V skladu s predlagano dopolnitvijo ZDR se
zakonsko podrobneje ureja možnost, ko se lahko v času trajanja
delovnega razmerja delavcem naloži tudi opravljanje drugega dela,
če ta možnost ni drugače dogovorjena v kolektivni
pogodbi.
6.
Zaposlitev za
določen čas, delovnopravni status poslovodnih oseb, prokuristov in
vodilnih delavcev. Predlaga
se posebna možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu,
podrobneje se ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za
določen čas za opravljanje vodilnega dela z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu na
drugih delih za nedoločen čas.
7.
Agencijsko delo
– s predlogom se
zagotavlja večja zaščita delavcev, zaposlenih pri agencijah za
zagotavljanje začasnega dela.
8.
Spremembo
delodajalca – problematiko »slamnatih podjetij«. V smislu
preprečevanja zlorab v praksi glede ustanavljanja »slamnatih
podjetij«, je predlagana ureditev pravic delavcev v primerih prenosa
podjetja ali dela podjetja na delodajalca prevzemnika. Predlog
uveljavlja solidarno
odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve, in sicer v
primerih, ko prenosnik v zadostni meri lahko vpliva oziroma bi
lahko vplival na poslovne odločitve prevzemnika. V primeru, ko
delodajalec prenosnik ni pretežni lastnik prevzemnika, ko torej ne
more vplivati na poslovne odločitve prevzemnika, pa se uveljavlja
subsidiarna odgovornost prenosnika. Poleg tega predlog predvideva,
da se pri vseh pravicah, vezanih na delovno dobo, upošteva delovna
doba pri obeh delodajalcih.
9.
Prenehanje pogodbe o
zaposlitvi – vzvezi s
postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi se predlaga poenostavitev
postopkov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi: obveznost
predhodnega obveščanja, formalnost zagovora, obveznost ponujanja
drugega ustreznega dela. V tem kontekstu je tudi preureditev
odpovednih rokov (krajši odpovedni roki, naraščanje zvezno glede na
trajanje zaposlitve) in odpravnin upoštevaje zahteve mednarodnih
dokumentov.
10.
Poskusno delo
– s predlagano
zakonsko rešitvijo se v času poskusnega dela ureja možnost redne
odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in sicer z
razlogom neuspešno opravljenega poskusnega dela delavca s
sedemdnevnim odpovednim rokom.
11.
Nočno delo
– glede na dejstvo, da je Slovenija v letu 2010
odpovedala Konvencijo MOD št. 89 o prepovedi nočnega dela žensk v
industriji in gradbeništvu je predlagano, da se veljavnost sedanje
ureditve prepovedi nočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu
veže na prehodno obdobje do učinkovanja odpovedi
konvencije.
12.
Letni dopust –
določa se, da ima delavec v
posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le
v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen, sicer pa
sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v
posameznem koledarskem letu.
13.
Disciplinska in
odškodninska odgovornost – disciplinski postopki se s predlogom
zakona poenostavljajo.
14.
Pogodbo o zaposlitvi
za pomorščake – predlaga se
opustitev urejanja posebnosti v ZDR, vendar pa predvideva nadaljnjo
uporabo členov, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za pomorščake do
ureditve teh vprašanj v posebnem zakonu, ki bo celovito uredil
delovna razmerja za pomorščake.
15.
Izvajanje
inšpekcijskega nadzora – v cilju zagotavljanja večje učinkovitosti
izvajanja inšpekcijskega nadzora se širijo pooblastila inšpektorja
za delo v zvezi z izdajo ureditvene odločbe v nekaterih primerih,
kjer do sedaj ni bila predvidena.
16.
Kazenske sankcije -
določajo se sankcije za nekatere kršitve, kjer do sedaj niso bile
predvidene, nekaj pa jih je predvidenih tudi glede na predlagane
spremembe in dopolnitve.
Vlada RS sprejela predlog sprememb Zakona o
urejanju trga dela
Vlada RS je
sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
Poglavitni cilji predlaganih sprememb
so:
- doseči večjo fleksibilnost na trgu dela: z
omogočanjem brezposelnim osebam, starejšim od 50 let in upokojencem
opravljanja začasnih in občasnih del, omogočanjem prijave delavca
na ZRSZ v času teka odpovednega roka;
- zmanjšati past brezposelnosti za brezposelne
osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil in
- odprava administrativnih ovir
Z novelo ZUTD se uveljavljajta predvsem načelo
fleksibilne varnosti in načelo medgeneracijske
solidarnosti.
Poglavitne rešitve v predlogu novele ZUTD
so:
1.
ukinitev obvezne prijave
prostega delovnega mesta (t.j. potrebe po delavcu) na ZRSZ -
Predlagana določba predvideva opustitev obveznosti, po kateri so
delodajalci Zavodu RS za zaposlovanje dolžni prijaviti vsako prosto
delovno mesto, saj obstoječa rešitev zamegljuje sliko dejansko
razpoložljivih delovnih mest, predstavlja pa tudi določeno
administrativno breme za delodajalce, ZRSZ in ZZZS (vezava prijave
v zavarovanje na objavljeni PD obrazec). V skladu z
določbami delovne
zakonodaje bodo z zavodom po predlagani ureditvi sodelovali le
tisti delodajalci, ki bodo želeli zagotoviti javno objavo preko
zavoda ali pa tisti delodajalci, ki bodo želeli, da jim zavod na
objavljena prosta delovna mesta posreduje ustrezne kandidate izmed
brezposelnih oseb ali pri njem prijavljenih iskalcev zaposlitve.
Javna objava prostega delovnega mesta pa bo obvezna za javni sektor
in gospodarske družbe v večinski lasti države.
2.
možnost začasnega in
občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let in upokojencev -
Predlagana sprememba opredelitev brezposelne osebe razširja tudi na
njeno pripravljenost sprejeti ustrezno začasno ali občasno delo, ki
ji ga ponudi zavod, vendar le za brezposelne osebe, ki so starejše
od 50 let. Kot ustrezno začasno ali občasno delo je opredeljeno
tisto delo, ki ustreza delovnim zmožnostim posamezne brezposelne
osebe in ni oddaljeno več kot 3 ure od njenega kraja bivanja.
Razlog za prenehanja vodenja brezposelne osebe, starejše od 50 let,
v evidenci brezposelnih oseb pa je odklonitev začasnega dela, ki
ustreza vrsti in ravni izobrazbe, kot je določena za primerno
zaposlitev po ZUTD, seveda ob upoštevanju ustrezne
oddaljenosti.
3.
dopolnitev postopka za
vpis v register izvajalcev aktivnosti programov APZ - Z novelo se
olajšuje in poenostavlja postopek izbora izvajalcev.
4.
znižanje odmernega
odstotka denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - Predlaga
se znižanje odmernega odstotka iz 80 % na 70 % v prvih treh mesecih
upravičenosti.
5.
spremembe pri pravici do
preostalega dela neizkoriščene pravice - Do te pravice po predlogu
novele ne bodo več upravičeni zavarovanci, ki so hkrati upravičeni
do nove pravice do denarnega nadomestila.
6.
prijava zaposlenega v
evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka; na to je
vezana tudi rešitev delne refundacije plače delodajalcu in
sorazmernega skrajšanja časa prejemanja denarnega nadomestila za
primer brezposelnosti.
7.
poenostavitev postopka
pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila - Gre za
novost, po kateri se osnova za odmero denarnega nadomestila
ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev iz
REK obrazcev (sedaj podatke zagotavljajo delodajalci na posebnih
obrazcih, ki jih predpisuje ZRSZ).
Poleg navedenih sprememb in dopolnitev novela
vsebuje tudi nekaj novosti glede vključevanja v javna dela, MDDSZ
opredeljuje kot izvajalca ukrepov na trgu dela, dodaja pa tudi
uskladitvene določbe v zvezi z evidencami ter uvaja novo centralno
evidenco o začasnem delu.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [18.10.2012].