Vlada je določila besedilo novele Zakona o
davku na dodano vrednost
Vlada RS je na 32. seji z dne 4. oktobra 2012
določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku na dodano vrednost in ga pošilja Državnemu zboru
Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po rednem
postopku.
S predlagano
spremembo Zakona o davku na dodano vrednost se predlaga zvišanje
stopnje davka na dodano vrednost. S spremembo bodo določene dobave
blaga in storitev, ki so sedaj obdavčene po nižji, 8,5-odstotni
stopnji, obdavčene po splošni, 20-odstotni stopnji, in sicer: hrana
za hišne živali; časopisje, revije in druge periodične publikacije;
čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev; storitve uporabe
športnih objektov; storitve javne higiene; frizerske storitve ter
dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja.
S predlagano rešitvijo se bodo zagotovila
dodatna sredstva za financiranje javne porabe, opredeljene v
predlogu proračuna RS za leti 2013 in 2014. Pri pripravi predloga je bil preučen
izbor blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV v
drugih evropskih državah.
Predlaga se, da se
ohrani nižja stopnja DDV za naslednje kategorije blaga in
storitev:
- hrano za ljudi in živali, razen hrane za
hišne živali;
- pripravo jedi;
- dobavo vode;
- zdravila; medicinske pripomočke;
- prevoz oseb in njihove osebne
prtljage;
- dobavo, vključno s knjižnično izposojo, knjig
na vseh fizičnih nosilcih;
- vstopnine za kulturne ter športne
prireditve;
- avtorske pravice književnikov in skladateljev
ter storitve izvajalskih umetnikov;
- dobavo, vključno uvoz, določenih umetniških
predmetov;
- dobavo, vključno z gradnjo, obnovo in
popravili, stanovanj in drugih stanovanjskih objektov, če so del
socialne politike;
- obnovo in popravila zasebnih
stanovanj;
- dobavo blaga in storitev, namenjenih uporabi
v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
- dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v
hotelih in podobnih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov
za šotor, prikolice ipd;
- storitve pokopa in upepelitve;
- manjša popravila koles, čevljev in usnjenih
izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila;
- domače varstvo (kot pomoč na domu in varstvo
otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide).
Predlog zakona uvaja rešitev, ki sledi
temeljnemu cilju in usmeritvam iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015,
t.j. zagotovitev javnofinančne konsolidacije, temelječe na
racionalnejšem delovanju države in javnega sektorja ter gospodarski
rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.
Vlada je določila besedilo novele Zakona o
dohodnini
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in ga pošilja v
obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po
rednem postopku.
Predlog novele Zakona o dohodnini
uvaja rešitve, ki sledijo usmeritvam iz Pogodbe za Slovenijo
2012-2015, t.j. uvedba pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in
samostojne podjetnike. Predlog zakona namreč nadgrajuje možnost
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
S predlogom novele se urejajo
nekatera področja obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, ki so bila
namenjena poenostavitvi poslovanja fizičnih oseb, ki opravljajo
dejavnost, in v praksi niso zaživela v zadostnem obsegu ali je pri
izvajanju določb prihajalo do nekaterih težav, oziroma se uvajajo
nekatere rešitve za obdavčevanje dohodkov, ki jih ureja spremenjena
oziroma na novo sprejeta področna zakonodaja. S predlogom se
realizirajo tudi določeni ukrepi, ki zmanjšujejo oziroma
odpravljajo nekatere davčne potroške, s ciljem javnofinančne
konsolidacije.
S predlagano spremembo zakona
se:
1. pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov
fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, z upoštevanjem normiranih
odhodkov:
-
določa višji limit
prihodkov iz opravljanja dejavnosti, ki je določen kot pogoj za
vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer v višini 50.000,00
evrov in spreminja obdobje, ki je relevantno za ugotavljanje
izpolnjevanja prihodkovnega pogoja za vstop v sistem ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in obstanek v
njem;
-
dviguje višina normiranih
odhodkov na 70% davčno priznanih prihodkov;
-
uvaja ugotavljanje
prihodkov po principu obračunane realizacije;
-
uvaja priglasitev
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov;
-
uvaja samodejno
podaljševanje načina ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz
dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov;
-
uvaja obveznost
preverjanja izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove na
podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s strani
zavezanca;
-
uvaja cedularna
obdavčitev zavezancev, ki se odločijo za ugotavljanje svoje davčne
osnove iz opravljanja dejavnosti z uporabo normiranih
odhodkov;
-
bo davčna obveznost
obračunavala z uporabo proporcionalne davčne stopnje v višini
20%;
-
ukinja možnost
uveljavljanja dejanskih stroškov prispevkov za socialno
varnost;
-
ukinjajo izjeme za
dejavnosti, ki se jim po veljavni ureditvi omogoča 70% normiranih
odhodkov;
-
spreminja način
izračunavanja davčne obveznosti – namesto z odtegljajem ali odmerno
odločbo bodo tudi ti zavezanci izračunavali davčno obveznost v
obračunu davka;
2. v okviru omejevanja in ukinjanja določenih
davčnih potroškov se:
-
določi omejevanje
koriščenja izgub iz preteklih davčnih obdobij, in sicer se bodo
izgube lahko koristile največ v višini 50% davčne osnove davčnega
leta;
-
znižuje posebna osebna
olajšava za dohodke rezidentov, ki se izobražujejo in imajo status
dijaka ali študenta, za dohodke za opravljeno začasno in občasno
delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost
posredovanja dela dijakom in študentom;
-
odpravlja posebna osebna
olajšava za dohodke rezidentov – čezmejnih delovnih
migrantov;
3. glede davčne obravnave dohodkov
prostovoljcev se:
-
določa, da se dohodki
prostovoljcev, ki so določeni z Zakonom o prostovoljstvu, davčno
obravnavajo kot kategorija drugi dohodki. S tem se želi doseči
poenotena davčna obravnava prejemkov, ki izhajajo iz prostovoljnega
sodelovanja posameznikov v različnih nepridobitnih dejavnostih, za
katero praviloma ne prejmejo plačila za delo, temveč povračila
stroškov. V veljavnem Zakonu o dohodnini so v teh primerih, ki
vključujejo tudi prostovoljsko delo, povračila stroškov prevoza,
nočitve in dnevnice pod določenimi pogoji in do določene višine
oproščena plačila dohodnine, in sicer med drugimi
dohodki;
-
pri določanju davčne
osnove se – glede na to, da so bila z Zakonom o prostovoljstvu
določena še nekatera druga nadomestila stroškov, ki jih lahko
prejemajo prostovoljci od prostovoljske organizacije na podlagi
opravljanja prostovoljskega dela, s ciljem spodbujanja sistemsko
reguliranega opravljanja prostovoljskega dela, poleg že urejenih
oproščenih povračil stroškov prevoza, nočitev in dnevnice –
določajo še nekatera nadomestila stroškov in nagrade, ki se pod
določenimi pogoji in do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo
(nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca, nadomestilo
za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje
organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v Slovenijo ali iz
Slovenije v tujino na podlagi evropskega ali mednarodnega programa
ali na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo, nagrada, ki
jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za izjemne
dosežke), ter plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno
zavarovanje prostovoljca;
-
določa oprostitev
dohodnine od državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na
področju prostovoljstva ter nagrad in priznanj za izjemne dosežke
na področju prostovoljstva, ki jih izplačujejo samoupravne lokalne
skupnosti, kar je primerljivo ureditvi davčne obravnave, ki velja
za druge primerljive nagrade in priznanja, ki jih podeljuje država
ali samoupravna lokalna skupnost;
4. glede donacij širi obseg namenov, določenih
v prvem odstavku 66. člena zakona, za katere je mogoče uveljavljati
davčno olajšavo, ki jo lahko zavezanci uveljavljajo za določen
znesek izplačil donacij, in sicer tudi za splošnokoristne
namene;
5. glede vrednotenja bonitet za službena osebna
motorna vozila, dana v privatno rabo, določa, da se ne glede na
način pridobitve vozila v nabavno vrednost vozila, ki je osnova za
določanja višine bonitete delojemalca, všteva davek na dodano
vrednost;
6. v zvezi z investicijskimi skladi določa, da
imajo dohodki iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz
kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov ali
delnic, vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan
oziroma ustanovljen v Sloveniji, ne glede na to ali ga oblikuje in
upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena v Sloveniji ali
družba za upravljanje druge države članice;
7. določa jasna in nedvoumna ureditev
oprostitve plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega
s prenosom nepremičnine iz naslova razlastitev, po predpisih, ki
urejajo to področje, pri čemer se zaradi nejasnosti v praksi
izrecno predpisuje oprostitev tudi za primere, ko se namesto
razlastitve na podlagi odločbe o razlastitvi, nepremičnina odsvoji
s sklenitvijo pogodbe v okviru razlastitvenega postopka;
8. glede davčne obravnave dohodka iz oddajanja
premoženja v najem:
-
določa, da se dohodki iz
oddajanja premoženja v najem (ki niso dohodki iz dejavnosti)
obdavčujejo cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25%
(in ne več sintetično skupaj z drugimi dohodki po stopničasto
progresivni davčni lestvici). Tako plačani davek se šteje za
dokončni davek;
-
pri določanju davčne
osnove priznajo nižji normirani stroški (v višini 10%) ali dejanski
stroški vzdrževanja premoženja;
-
zaradi uvedbe cedularne
obdavčitve po proporcionalni stopnji črta možnost povprečenja
določenega dohodka iz oddajanja premoženja v najem, izplačanega za
več let;
-
zaradi uvedbe cedularne
obdavčitve po proporcionalni stopnji se ne priznavajo več osebne in
posebne davčne olajšave, ki se priznavajo pri dohodku, ki se
obdavčuje sintetično progresivno;
9. glede dohodkov iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti:
-
določa drugačen način
ugotavljanja izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa za obvezen prehod
kmetij v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov: kriterij skupnega letnega dohodka
se nadomešča s kriterijem povprečnega skupnega dohodka dveh
zaporednih predhodnih davčnih let;
-
jasneje ureja
pripisovanje dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, predvsem drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2,
posameznim zavezancem, članom kmečkega gospodinjstva ali članom
agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine;
-
uvaja predhodna
akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, ki jo
odmerjajo izplačevalci teh dohodkov, s čimer se jim postopek odmere
in administriranje podatkov zelo poenostavita;
-
ustrezneje opredeljuje
kmečko gospodinjstvo kot ekonomska enota;
-
zamika rok za prvo
uveljavitev določbe 47. člena ZDoh-2, ki določa obveznost prehoda
kmečkih gospodinjstev z več kot 7.500 evri skupnega dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti s pavšalne
obdavčitve na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov, s 1.1.2013 na 1.1.2014.
Vlada sprejela stališče RS do predloga sklepa
Sveta o dovoljenju Nemčiji in Avstriji za nadaljevanje ukrepov, ki
odstopajo od Direktive o skupnem sistemu DDV
Vlada RS je sprejela stališče Republike
Slovenije do Predloga sklepa Sveta o spremembi Odločb 2009/791/ES
in 2009/1013/EU o dovoljenju Nemčiji in Avstriji, da nadaljujeta z
uporabo ukrepov, ki odstopajo od členov 168 in 168a Direktive
2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Vlada je na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade
Republike Slovenije sprejela stališče RS do omenjenega predloga
Sveta. Republika Slovenija ne nasprotuje predlogu sklepa Sveta v
zvezi z izključitvijo pravice do odbitka davka na dodano vrednost
na blago in storitve, ki se več kot 90 odstotno uporabljajo za
neposlovne namene.
Ukrep odstopanja je bil Zvezni republiki
Nemčiji prvič odobren že leta 2000 in sicer za obdobje do 31.
decembra 2002, ponovno pa je bil odobren še leta 2003 za obdobje do
30. junija 2004, leta 2004 za obdobje do 31. decembra 2009 ter leta
2009 za obdobje do 31. decembra 2012.
Republiki Avstriji pa je bil ukrep odstopanja
prvič odobren leta 2004 za obdobje do 31. decembra 2009, ponovno pa
je bil ta ukrep odobren leta 2009 za obdobje do 31. decembra
2012.
Evropska komisija meni, da je razmerje 90 %
proti 10 % med neposlovno in poslovno uporabo še vedno dovolj trdna
osnova za razvrščanje transakcij, na podlagi katere se poslovna
uporaba lahko opredeli kot zanemarljiva. Zadevni ukrep le v
zanemarljivem obsegu vpliva na znesek dolgovanega davka pri končni
potrošnji, zato se Evropska komisija strinja s predlogom za
podaljšanje odobritve za dodatno omejeno obdobje, in sicer do konca
leta 2015.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [05.10.2012].