Vlada sprejela Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
Vlada Republike Slovenije je na 31. redni seji
z dne 27. septembra 2012 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Cilji predloga zakona
izhajajo iz ciljev Pogodbe za Slovenijo 2012 – 2015, v skladu s
katerimi je potrebno z ukrepi ekonomske politike zagotoviti pogoje
za ponoven gospodarski zagon v državi. Pomemben del ukrepov
ekonomske politike predstavljajo davčni ukrepi.
Glavne spremembe zakona se nanašajo
na:
1.
Sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov:
·
sistem je opcijski in se
uvede za gospodarske družbe, zavezance po ZDDPO-2, ki izpolnjujejo
pogoje in opravijo priglasitev
·
določena je zgornja meja
prihodkov za uporabo sistema poenostavljenega ugotavljanja davčne
osnove, ki se ugotavljajo v skladu s pravili o računovodenju, ter
višina normiranih odhodkov;
Cilj uvedbe ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov je poenostavljeno ugotavljanje
davčne osnove in posledično zmanjšanje administrativne obremenitve
pri izpolnjevanju davčnih obveznosti, s tem pa povečanje njihove
pravne varnosti glede ugotavljanja davčne osnove. Za določen krog
zavezancev z nizkimi prihodki se bo ta cilj odrazil v
poenostavitvah pri vodenju in zagotavljanju evidenc o davčno
priznanih odhodkih in v večji gotovosti glede davčno priznanih
odhodkov. Gre za nov institut, ki naj bi bil namenjen predvsem
hitremu in enostavnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, ob tem, da
se posebna obravnava namenja manjšim zavezancem.
Davčna osnova se ugotavlja na podlagi davčno
priznanih prihodkov in normiranih odhodkov. Dejanski stroški,
davčne olajšave in davčna izguba se pri ugotavljanju davčne osnove
z upoštevanjem normiranih odhodkov ne priznajo;
Spremljanje oziroma tekoče preverjanje
izpolnjevanja pogojev je določeno preko avtomatizma – zavezanec
spremlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, davčni organ pa vrši nadzor. To
pomeni samodejno podaljševanje načina ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov. S tem bo ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov nadalje poenostavljeno,
saj po prvotni priglasitvi ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov zavezancu več ne bo treba vsako
leto priglasiti takšnega ugotavljanja davčne osnove. Šteje se, da
zavezanec želi oziroma ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem
normiranih odhodkov, če davčnega organa ne obvesti drugače. V
skladu s predlagano rešitvijo bo zavezanec davčni organ obvestil le
o izstopu iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov;
2. Obdavčitve na viru za plačila za
storitve:
·
določi se vir dohodkov za
navedena plačila,
·
za plačila za nekatere
storitve se določi obveznost obdavčenja na viru z davčnim
odtegljajem, če so storitve plačane v države z nižjo
obdavčitvijo.
Cilj spremembe veljavne ureditve glede
obdavčitve plačil za storitve na viru je nedvoumna in jasna
določitev navedenega dohodka kot dohodka, ki ima vir v Sloveniji,
če je storitev opravljena v Sloveniji in če bremeni rezidenta
oziroma poslovno enoto, ki jo ima nerezident v Sloveniji. Nadalje
je namen določiti dejansko obdavčitev plačil za storitve samo za
nekatera takšna plačila, in sicer za takšna, ki so lahko z vidika
možnosti izogibanja davku, bolj vprašljiva.
3. S splošnokoristnim namenom se širijo nameni,
za katere zavezanec nameni določena sredstva oziroma izplača znesek
in zato lahko uveljavlja davčno olajšavo za donacije.
Cilj širitve namenov, za katere se lahko
namenijo donacije, ki predstavljajo izplačilo, ki ga zavezanec
lahko uveljavlja kot davčno olajšavo, s splošnokoristnimi nameni,
je spodbujanje zavezancev za doniranje. Zavezancem se daje možnost
doniranja sredstev za nekatera področja, ki so z uveljavitvijo
Zakona o prostovoljstvu jasno opredeljena in aktualna. Z vidika
nomotehničnega pristopa že veljavnega člena in zasledovanja
pokritosti vseh možnosti na področju splošnokoristnega delovanja,
cilj zakona ni taksativno naštevati oziroma s posameznimi
definicijami drobiti posameznih področij delovanja, na katerih
udeleženci delujejo v splošno korist.
4. Določi se omejevanje koriščenja izgub iz
preteklih davčnih obdobij in sicer se bo te izgube lahko koristilo
največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja.
Vlada sprejela Predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o davčnem postopku
Vlada Republike Slovenije je sprejela Predloga
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem
postopku.
Predlog zakona uvaja rešitve, ki sledijo
usmeritvam iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, navedene
v:
·
prvi alinei točke 1.6.,
t.j. uvedba pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne
podjetnike;
·
peti alinei točke 1.6.,
t.j. ukinitev davčne tajnosti na podatkih o neplačnikih;
·
drugi alinei točke 2.6.
zmanjšanje davčno-administrativnih bremen gospodarstva, t.j.
poenostavitev obrazcev in postopkov davčnih obračunov;
Predlog zakona določa postopkovne rešitve,
potrebne za uveljavitev novega načina ugotavljanja davčne
obveznosti, kot ga določata predlog novele ZDDPO-2 in ZDoh-2, ki na
področju ugotavljanja oziroma priznavanja prihodkov za davčne
namene ne uvajata sprememb, predlagata pa jih na področju
priznavanja odhodkov za davčne namene, in sicer priznavanje v
normiranem znesku.
S predlogom zakona se v slovenski pravni red
prenaša direktiva 2011/16/EU. Ureditev medsebojne pomoči na
področju obdavčenja je bila do uveljavitve direktive 2011/16/EU
določena v Direktivi Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o
medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju
neposredne obdavčitve s spremembami (v nadaljnjem
besedilu:dDirektiva 77/799/EGS), ki je bila v slovenski pravni red
prenesena v letu 2004. Globalizacija in internacionalizacija
poslovanja sta temeljna vzroka naraščajočih potreb držav članic
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU) po
medsebojni pomoči na področju obdavčevanja. Mobilnost davčnih
zavezancev, število čezmejnih transakcij in internacionalizacija
finančnih instrumentov se hitro povečujejo, zaradi česar imajo
države članice EU težave pri pravilni odmeri davkov. Te vse večje
težave vplivajo na delovanje sistemov obdavčevanja, ki spodbuja
davčne goljufije in davčne utaje, medtem ko se nadzor še naprej
izvaja le na nacionalni ravni.
S predlogom zakona se določi možnost razkritja
podatkov, ki so davčna tajnost, ministrstvu, pristojnemu za
raziskave in razvoj, in sicer za namene ugotavljanja učinkovitosti
davčnih ukrepov na področju raziskav in razvoja oziroma
analiziranja in spremljanja področja dodeljevanja spodbud na
področju raziskav in razvoja. Prav tako se določi, da davčni organ
ministrstvu za kmetijstvo, Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj
podeželja in drugim izvajalcem državnih pomoči v skladu z zakonom,
ki ureja kmetijstvo, zaradi izvajanja pristojnosti o finančnih
pomočeh in izpolnitve davčnih obveznosti razkrije podatek o davčnem
statusu.
S predlogom zakona se določi, da zavezanec za
davek ne sme posedovati računalniškega programa ali elektronske
naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršnokoli
spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem
mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb.
Kršitev te obveznosti je sankcionirana z globo. Določi se tudi, da
proizvajalec oziroma dobavitelj računalniškega programa ali
elektronske naprave ne sme zavezancem za davek zagotavljati ali
omogočiti uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave,
ki v trenutku prodaje ali predaje na uporabo, s privzetimi
nastavitvami omogoča
brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega
zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe
prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Program oziroma
elektronska naprava mora omogočiti preprost in takojšen izpis vseh
izvornih podatkov in sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih
sprememb prišlo. Kršitev te obveznosti je sankcionirana z
globo.
S predlogom zakona se spreminjajo določbe o
popravljanju obračunov davka, in sicer se določi, da lahko davčni
zavezanec popravlja davčne obračune v 60 dneh po predložitvi
davčnega obračuna zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v
imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot. Bolj jasno se tudi
določi učinek popravljenega obračuna. Popravljeni obračun učinkuje
samo v delu, v katerem se ugotovi razlika med prvotnim in
popravljenim obračunom. Učinki so različno določeni z vidika
povečanja oziroma zmanjšanja davčne obveznosti. Če je ugotovljena
razlika, na podlagi katere se davčna obveznost poveča, ta učinkuje
od dneva, od katerega je imel učinek davčni obračun, ki se
popravlja. Če pa je ugotovljena razlika, na podlagi katere se
davčna obveznost zniža, ta učinkuje od dneva predložitve popravka
davčnega obračuna.
Če davčni zavezanec svojo obveznost v obračunu
izkaže previsoko, lahko po predlogu popravek predloži v 12 mesecih
od poteka roka za predložitev obračuna. Predlog vsebinsko ne
spreminja veljavne ureditve, samo bolj jasno se določi učinek
popravljenega obračuna. Popravljeni obračun učinkuje samo v delu, v
katerem se ugotovi razlika med prvotnim in popravljenim
obračunom.
V skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti
postopka se predlaga elektronsko vročanje aktov in pošiljanje
podatkov bankam, kadar te opravljajo naloge davčne
izvršbe.
Vlada sprejela predlog stališča RS k zadevi Spremenjen
predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu
za obdavčitev v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis
2020)
Vlada Republike
Slovenije je sprejela predlog stališča RS k zadevi Spremenjen
predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu
za obdavčitev v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020)
in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES - 13346/12. Slovenija
podpira sprejem spremenjenega Predloga Uredbe in razveljavitvi
odločbe št. 1482/2007/ES. V okviru večletnega finančnega okvira za
obdobje 2014 do 2020 Evropska komisija predlaga nov program
Fiscalis 2020, ki bo nasledil program Fiscalis 2013, ki se zaključi
31. decembra 2013.
Evropska komisija
je pripravila predlog Uredbe o akcijskem programu za obdavčitev v
Evropski uniji za obdobje 2014-2020 (Fiscalis 2020) in
razveljavitvi odločbe št. 1482/2007/ES.
Predlog uredbe je
nastal po delitvi prvotnega predloga Evropske komisije iz novembra
2011, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi
akcijskega programa za carino in obdavčitev v Evropski uniji za
obdobje 2014-2020 (FISCUS) in razveljavitvi odločb št. 1482/2007
ter št. 624/2007/ES. Zaradi pomislekov držav članic EU o smotrnosti
in izvedljivosti
enotnega programa za obe področji je v juniju 2012 Svet EU sprejel
predlog Evropskega parlamenta o delitvi predloga za program FISCUS
2014-2020 in pozval prihajajoča predsedstva k izdelavi ločenih
predlogov uredb za nova akcijska programa za obdobje 2014-2020 za
carinsko področje in za področje obdavčenja. V avgustu 2012 je
Evropska komisija
predložila v obravnavo in sprejem na EP in Svetu EU dva nova
zakonodajna predloga, Customs2020 ter Fiscalis2020. Zato se
predlagata ločeni stališči Republike Slovenije, ki bosta
nadomestili prejšnje
stališče Republike Slovenije za enotni zakonodajni predlog,
vsebovano v dokumentih 542446-24/2011/13 in
542446-24/2011/17.
Večletni akcijski
program za obdavčitev, določen za obdobje do leta 2014, je bistveno
prispeval k olajševanju in krepitvi sodelovanja med davčnimi organi
v Uniji. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje teh programov, in
sicer z določitvijo novega programa na istem področju.
V okviru večletnega
finančnega okvira za obdobje 2014 do 2020 Evropska komisija
predlaga, nov program Fiscalis 2020, ki bo nasledil program
Fiscalis 2013, ki se zaključi 31. decembra 2013. Vzpostavitev
programa izhaja predvsem iz usmeritev iz Sporočila Evropske
komisije »Proračun za strategijo Evropa 2020« z dne 29. junija 2011
in bo omogočil krepitev delovanja davčnih sistemov v državah
članicah in enotnega trga Unije. Glavna dodana vrednost programa
temelji na okrepitvi zmožnosti držav članic na področju boja proti
goljufijam in po možnosti povečanju prihodkov ob zmanjševanju
stroškov pri razvoju orodij, ki se uporabljajo za te namene.
Vzpostavitev programa bo omogočil krepitev delovanja davčnih
sistemov v državah članicah in enotnega trga Unije. S spodbujanjem
razvoja nacionalnih davčnih uprav v e-davčne uprave novi program
prispeva tudi k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga („Evropska
digitalna agenda“).
Predlagani program
bo podpiral sodelovanje predvsem med davčnimi organi in po potrebi
drugimi zadevnimi stranmi ter bo osredotočen na mreženje ljudi in
razvoj kompetenc (izmenjava dobrih praks in operativnega znanja med
državami članicami in drugimi sodelujočimi državami) na eni ter na
usposabljanje na področju IT (financiranje ustrezne infrastrukture
in sisteme IT, ki omogočajo preoblikovanje davčnih uprav v Uniji v
popolnoma razvite e-uprave) na drugi strani.
Pri programu
Fiscalis 2020 bodo lahko sodelovale države članice, države
kandidatke in potencialne države kandidatke, pod določenimi pogoji
pa v skladu s splošno politiko Unije, tudi države v okviru evropske
sosedske politike ter zunanji strokovnjaki.
Izvajanje programa
bo potekalo centralizirano s strani Komisije, ob pomoči odbora za
ta program.
Splošni cilj
programa je okrepiti notranji trg z učinkovitimi in uspešnimi
sistemi obdavčitve.
Za zagotovitev
ustreznega odziva na prihodnje izzive na področju obdavčitve v
Uniji so bili za namene programa opredeljeni naslednji posebni
cilji:
·
izboljšanje
delovanja sistemov obdavčitve, zlasti prek sodelovanja med
sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi, uradniki in
zunanjimi strokovnjaki;
·
boj proti davčnim
goljufijam, izogibanju davkom in utaji davkov, zlasti z
učinkovitejšim in uspešnejšim upravnim sodelovanjem in izmenjavo
informacij;
·
prispevati k
zmanjšanju upravne obremenitve davčnih uprav in stroškov
spoštovanja davčnih obveznosti za davkoplačevalce;
·
prizadevati si za
učinkovito davčno upravo, zlasti glede spoštovanja davčnih
obveznosti in upravnih zmogljivosti davčnih uprav;
·
izboljšati
usklajeno uporabo in izvajanje davčne politike Unije;
·
okrepiti
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, drugimi vladnimi organi,
tretjimi državami, gospodarskimi subjekti in njihovimi
organizacijami za preprečevanje davčnih goljufij, izogibanja davkom
in utaje davkov, zlasti z učinkovitejšim in uspešnejšim upravnim
sodelovanjem in izmenjavo informacij, večjim spoštovanjem davčnih
obveznosti in boljšo davčno upravo.
Upravičeni ukrepi,
ki se pokrivajo v okviru programa so naslednji:
·
skupni - izmenjava
znanja in dobrih praks med davčnimi uradniki sodelujočih
držav
·
evropski
informacijski sistemi – lažja izmenjava informacij in dostop do
skupnih podatkov
·
dejavnosti
usposabljanja –krepitev kompetenc davčnih uradnikov po vsej
Evropi.
Predvidena so nova
orodja za izvajane skupnih ukrepov in sicer: skupine strokovnjakov
in ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave. IT sisteme je
potrebno razvijati učinkoviteje, s čimer se bo izboljšala skladnost
podatkov in uporaba predpisov s postopnim prehodom na skupni razvoj
IT (znanje, podatki, komponente IT).
Predvideni proračun
za sedemletni program Fiscalis 2020 je 234 mio EUR. Za izvajanje
programa se kot glavni finančni instrumenti uporabljajo nepovratna
pomoč in javna naročila.
Zaradi uskladitve
programov Carina in Fiscalis 2013 in cilja poenostavitve predloga
za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 je Komisija prvotno
predlagala enotni program FISCUS, ki bi nasledil ta dva programa.
Ker so države članice soglasno podprle razdelitev predlaganega
enotnega programa, je Komisija, čeprav je sama takšni razdelitvi
nasprotovala, predložila predlog z dvema zakonodajnima besediloma
za program Carina 2020 in program Fiscalis 2020. Kljub predložitvi
ločenih zakonodajnih aktov bo prednostna naloga Komisije ohranjanje
usklajenosti obeh programov, kar bo po potrebi upoštevano pri
izvajanju programov Carina 2020 in Fiscalis 2020.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade RS [27.09.2012].