Vlada določila besedilo predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini
Vlada RS je na redni seji dne 29. avgusta 2013
določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dohodnini.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dohodnini (ZDoh-2M) uvaja spremembe, ki so potrebne
zaradi:
izvedbe ukrepov v skladu s cilji Programa
stabilnosti za leto 2013,
uskladitve s spremembami v novih področnih
sistemskih zakonih (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
– ZPIZ-2, Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1),
uskladitve ZDoh-2 s pravnim redom Evropske
unije in sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru,
odprave ugotovljene protiustavnosti petega
odstavka 113. člena ZDoh-2, ki določa posebno osebno olajšavo za
čezmejne delovne migrante.
Predlog ZDoh-2M vsebuje naslednje spremembe in
dopolnitve:
1. Odpravlja se avtomatično usklajevanje
davčnih olajšav in neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero
dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin. Možnost
usklajevanja in določanje koeficienta, s katerim se uskladijo
zneski olajšav in neto letnih davčnih osnov iz lestvice za odmero
dohodnine se prenaša v okvir sprejemanja zakona o izvrševanju
proračuna (8. in 9. člen ZDoh-2M (118. in 122. člen
ZDoh-2)).
2. Spreminja se določitev davčne osnove od
dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, na način, da se pri določanju davčne osnove
kot odbitna postavka priznavajo tudi obvezni prispevki za socialno
varnost delojemalca od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (1.
člen ZDoh-2M (41. člen ZDoh-2)).
3. Davčna obravnava poklicnih pokojnin se
izenačuje z davčno obravnavo pokojnin iz obveznega pokojninskega
zavarovanja in tako se prejemnikom poklicne pokojnine priznava
osebna olajšava v obliki zmanjšanja dohodnine v višini 13,5%
odmerjene poklicne pokojnine (6. člen ZDoh-2M (112. člen ZDoh-2)).
Navedena sprememba je bila v
predlog novele ZDoh-2M vključena naknadno, po opravljeni razpravi
na Ekonomsko socialnem svetu in usklajevanju na delovni
skupini.
4. Določa se možnost uveljavljanja veljavne
olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost, že pri obračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti (11. člen ZDoh-2M (128. člen
ZDoh-2)).
5. Določba, ki določa olajšave za rezidente
držav članic EU in EGP se usklajuje z zakonodajo EU (7. člen
ZDoh-2M (116. člen ZDoh-2)) in sicer tako, da se določa možnost
uveljavljanja posebne osebne olajšave za športnike, novinarje in
kulturnike ter olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje tudi za nerezidenta Slovenije (ki je rezident držav
članic EU oziroma EGP), ki izpolnjuje določene pogoje in pretežni
del dohodka dosega v Sloveniji.
6. Pri določanju davčne osnove od dohodka iz
življenjskega zavarovanja se določa pričakovano življenjsko dobo
zavarovanca enako, ne glede na spol davčnega zavezanca (4. člen
ZDoh-2M (86. člen ZDoh-2), s čimer se določba uskladi z Direktivo
Sveta 2003/113/ES na področju zavarovanja v skladu s Sodbo sodišča
Evropske unije v zadevi C-236/09 kot tudi Direktivo 2006/54/ES
Evropskega parlamenta in Sveta, o uresničevanju načela enakega
obravnavanja moških in žensk pri določanju zavarovalnih premij in
dajatev iz zavarovanja.
7. Ureja se ustrezno vsebinsko sklicevanje
glede na določbe ZPIZ-2 in ZDR-1 (2. člen ZDoh-2M (44. člen
ZDoh-2); 3. člen ZDoh-2M (65. člen ZDoh-2); 5. člen ZDoh-2M (107.
člen ZDoh-2), 6. člen ZDoh-2M (112. člen ZDoh-2) in 10. člen
ZDoh-2M (127. člen ZDoh-2)).
8. Na podlagi
odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-147/12-18 z dne 29. 5. 2013,
ki je ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena Zakona o dohodnini
v neskladju z Ustavo RS, se odpravlja posebna osebna olajšava za
dohodke rezidentov čezmejnih delovnih migrantov (7. člen ZDoh-2M
(113. člen ZDoh-2)). Navedena sprememba je bila v predlog novele
ZDoh-2M vključena naknadno, po opravljeni javni razpravi in
medresorskem usklajevanju.
Po oceni bo imel predlog zakona v letu 2014 za
posledico letno zvišanje prihodkov državnega proračuna iz naslova
dohodnine za okoli 33,2 milijonov evrov. Navedeni učinek je
posledica ukinitve usklajevanja neto letnih davčnih osnov iz davčne
lestvice in davčnih olajšav z rastjo cen življenjskih potrebščin,
ki bo povečal prihodke za 30 milijonov evrov. Večji vpliv na
povečanje prihodkov iz naslova dohodnine ima tudi odprava posebne
osebne olajšave za dohodke rezidentov čezmejnih delovnih migrantov,
ki bo po oceni zvišala prihodke za 4 milijonov evrov. Obenem pa ima
vpliv na prihodke iz naslova dohodnine tudi sprememba določanja
davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (zaradi
priznavanja obveznih prispevkov za socialno varnost), ki bo
zmanjšala prihodke v višini 0,8 milijonov evrov. Ostale spremembe ne bodo imele pomembnejših
finančnih posledic za državni proračun.
Vlada sprejela stališče RS do novele direktive
glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju
obdavčenja
Vlada RS je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k
zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU
glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju
obdavčenja.
Republika Slovenija podpira sprejem Predloga
direktive o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne
avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Avtomatična
izmenjava podatkov je namreč pomembno orodje v boju priti davčnim
utajam. Predlog direktive se nanaša na razširitev področja uporabe
avtomatične izmenjave podatkov v EU na: dividende, kapitalske
dobičke, vse druge dohodke, ki izhajajo iz sredstev na finančnem
računu, vse zneske, v zvezi s katerimi je finančna institucija
zavezanec ali dolžnik, vključno z vsemi odplačil in stanja sredstev
na računu.
Cilj sedanjega predloga je razširitev področja
uporabe avtomatične izmenjave podatkov v EU, kot je že predvidena v
Direktivi 2011/16/EU. V skladu z Direktivo 2011/16 bodo države
članice od leta 2015 avtomatično izmenjevale podatke o dohodku in
kapitalu v petih kategorijah, če so te na voljo, in sicer: dohodek
iz zaposlitve, plačila direktorjem, produkti življenjskih
zavarovanj, ki niso zajeti v drugih direktivah EU, pokojnine ter
lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek.
Države članice z Združenimi državami Amerike
sklepajo sporazume na podlagi zakonodaje o davčni skladnosti tujih
računov (splošno znane kot „FATCA“), ali so izrazile namen, da bodo
sprejele te sporazume, kar pomeni, da zagotavljajo ali bodo
zagotovile širše sodelovanje v skladu s členom 19 Direktive
2011/16/EU, ter da so zavezane ali bodo zavezane zagotoviti
tovrstno širše sodelovanje tudi z drugimi državami
članicami.
V skladu z Direktivo 2011/16/EU se avtomatično
izmenjujejo razpoložljivi podatki v zvezi z dohodki in kapitalom,
zato se predlaga tudi preučitev pogoja razpoložljivosti
dohodkov.
Predlaga se tudi umik sklica na mejni znesek,
do katerega država članica ne želi prejemati podatkov od drugih
držav članic. Izkušnje so namreč pokazale, da takšen mejni znesek
za države članice, od katerih se zahteva poročanje, ni praktičen.
Vendar država članica lahko še vedno izbira, ali želi prejemati
kakršne koli podatke o določeni kategoriji dohodka. Predlaga se, da
začne predlog direktive veljati 1. januarja 2014.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade RS [30.08.2013].