PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA
NEPREMIČNINE
(ZDN) –
predlog za obravnavo in sprejem v
DZ po nujnem postopku
Celotni dokument v pdf obliki si lahko ogledate - tukaj.
II. BESEDILO ČLENOV:
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja davek na nepremičnine (v
nadaljnjem besedilu: davek), postopek odmere in način plačevanja
davka.
2. člen
(pripadnost davka)
Prihodki od davka pripadajo proračunom občin in
proračunu Republike Slovenije.
3. člen
(predmet obdavčitve)
(1)
Z davkom se obdavčijo nepremičnine na
območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja
leta, za katerega se davek odmerja, določene v registru
nepremičnin.
(2)
Predmet obdavčitve so tudi nepremičnine,
ki na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja,
izpolnjujejo pogoje za določitev nepremičnine v registru
nepremičnin, čeprav na ta dan v registru nepremičnin niso
evidentirane.
4. člen
(davčni zavezanec)
(1)
Davčni zavezanec ali davčna zavezanka (v nadaljevanju:
davčni zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1.
januarja leta, v katerem se odmerja davek, evidentirana v registru
nepremičnin kot lastnik nepremičnine.
(2)
V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini
je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s
svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru
nepremičnin enemu ali več solastnikom niso določeni, se za potrebe
tega zakona šteje, da so enaki. Če je vsota solastniških deležev
vseh solastnikov manjša oziroma večja od 100 %, se za potrebe tega
zakona manjkajoči oziroma presežni del razdeli med solastnike ali
skupne lastnike glede na njihove določene deleže in na ta način
izračunane deleže manjkajočega oziroma presežnega dela prišteje
oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov ali skupnih
lastnikov tako, da bo na novo izračunana vsota solastniških deležev
enaka 100%.
(3) Ne
glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti
Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin
določen upravljavec, je davčni zavezanec upravljavec nepremičnine,
ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek,
evidentiran v registru nepremičnin.
(4) V
primeru, ko nepremičnina v lasti Republike Slovenije ali občine
nima določenega upravljavca, se davek odmeri za račun proračuna
države ali občine.
(5)
Za zemljišča, ki so v registru nepremičnin
evidentirana kot zemljišča v uporabi članov agrarne skupnosti, se
davek odmeri za račun agrarne skupnosti.
(6) Ne
glede na prvi odstavek tega člena je davčni zavezanec:
-
za nepremičnine v finančnem najemu fizična ali pravna
oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v
evidenci trga nepremičnin evidentirana kot
lizingojemalec,
-
za stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem na
podlagi sodne odločbe, fizična ali pravna oseba, ki je v evidenci
trga nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek
odmerja, evidentirana kot najemnik,
-
za vodna zemljišča, ki so v registru nepremičnin
evidentirana kot zemljišča za poslovno in industrijsko rabo in za
namene energetike, fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1.
januarja leta odmere v registru nepremičnin evidentirane kot
uporabnik teh zemljišč za namene opravljanja
dejavnosti.
(7) Za
stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem na podlagi
zakona, lahko lastnik, ne glede na predpise, ki urejajo določanje
višine neprofitne najemnine, obveznost plačila davka prenese na
najemnika.
5. člen
(davčna osnova)
Davčna osnova je posplošena tržna
vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem
vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru
nepremičnin 1. januarja leta, za katerega se odmerja
davek.
6. člen
(davčne stopnje)
(1)
Davčne stopnje so določene po vrstah nepremičnin glede na
model vrednotenja in vrsto rabe nepremičnine v skladu s seznamom v
Prilogi I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni
del.
(2)
Davčne stopnje znašajo:
1. Za stavbe
ali dele stavb:
- 0,15 % za
rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,50 % za
nerezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,75 % za
poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih
nepremičnin,
- 0,40 % za energetske nepremičnine,
- 0,30 % za kmetijske stavbe,
- 0,50 % za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne
objekte itd.).
2. Za
zemljišča:
- 0,15 % za kmetijska zemljišča,
- 0,07 % za gozdna zemljišča,
- 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo
- 0,40 % za zemljišča za energetsko rabo,
- 0,50 % za ostala zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za
gradnjo stavb itd.).
(3)
Kot nerezidenčna stanovanjska nepremičnina se šteje
nepremičnina, ki se v skladu s seznamom v Prilogi I po modelu in
vrsti rabe uvršča med stanovanjske nepremičnine in v njej na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, lastnik oziroma
solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oziroma v njej
na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega odplačnega tržnega ali
neprofitnega najema v skladu z zakonom, ki ureja množično
vrednotenje nepremičnin.
(4)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se za
rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih
vrednost presega 500.000 eurov, davčna stopnja iz drugega odstavka
tega člena za vrednost nad 500.000 evrov poveča za 0,25 odstotnih
točk.
(5)
Občine lahko v skladu s svojo prostorsko in ekonomsko
razvojno politiko z odlokom določijo merila in kriterije za
znižanje ali zvišanje davčnih stopenj iz drugega odstavka tega
člena v delu, ki pripada občinam.
(6)
Merila in kriteriji občine se lahko določijo glede
na:
-
lego nepremičnine, določeno z enoto urejanja prostora v
občinskem prostorskem načrtu,
-
vrsto dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo
klasifikacijo dejavnosti,
-
podrobnejšo vrsto stavbe (nepremičnine) v skladu s
predpisi, ki urejajo klasifikacijo nepremičnin za namene
evidentiranja,
-
status nepremičnine (nepremičnine pod posebnimi pravnimi
režimi, neskladne gradnje, degradirane nepremičnine
ipd.),
-
smotrno izkoriščenost prostora v skladu z namensko rabo in
komunalno opremljenostjo.
(7)
Občine lahko stopnje davka iz drugega in četrtega odstavka
tega člena v delu, ki pripada proračunu občine, na podlagi meril in
kriterijev iz prejšnjega odstavka, razen za nelegalne gradnje in
kmetijska in gozdna zemljišča, zvišajo ali znižajo največ 2,5
krat.
(8)
Posebne lastnosti nepremičnin, ki vplivajo na zvišanje ali
znižanje davčnih stopenj v skladu z merili in kriteriji, občina
evidentira v registru nepremičnin na posamezno nepremičnino
najkasneje do 31. decembra leta pred letom, za katero se davek
odmerja.
(9)
Občina davčnih stopnje za nepremičnine s posebnimi
lastnostmi na njenem območju določi z odlokom, javno objavi in
pošlje davčnemu organu najkasneje do 31. decembra leta pred letom,
za katero se odmerja davek. Davčne stopnje se določijo na največ
tri decimalke natančno.
(10) Davčni organ objavi stopnje davka za državo in za vse
občine na svojih spletnih straneh najkasneje do 31. januarja leta,
za katero se davek odmerja.
(11) Davčne stopnje za del davka, ki pripada občinam,
objavljene na spletnih straneh davčnega organa, veljajo tudi za
odmere v naslednjih letih, dokler občina ne določi, objavi in
pošlje davčnemu organu novih stopenj.
(12) Če
občina ne objavi in pošlje davčnemu organu davčnih stopenj v skladu
z določbami tega člena oziroma če objavi in pošlje davčnemu organu
davčne stopnje, ki niso v skladu s tem členom, se davek odmeri z
upoštevanjem stopenj, določenih z drugim odstavkom tega
člena.
7. člen
(obdavčitev nelegalnih gradenj)
(1)
Za nepremičnine, ki so nelegalne gradnje, se davčne
stopnje po vrstah nepremičnin iz drugega in četrtega odstavka 6.
člena tega zakona povišajo za trikrat in določijo na tri decimalna
mesta natančno.
(2) Za
nelegalno gradnjo po tem zakonu šteje stavba ali del stavbe, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
za stavbo ali del stavbe je izdana inšpekcijska odločba
zaradi nelegalne gradnje po predpisih o graditvi
objektov,
-
inšpekcijska odločba iz prejšnje alineje je na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, pravnomočna in
evidentirana v registru nepremičnin,
-
za stavbo ali del stavbe inšpekcijska odločba iz prve
alineje tega odstavka na dan 1. januarja leta, za katero se davek
odmerja, ni izvršena (stavba ali del stavbe ni porušen ali zanj ni
izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje).
8. člen
(oprostitve)
(1) Davka na
nepremičnine se ne plačuje od nepremičnin, ki so:
1. - v lasti tujih
držav in ki jih te uporabljajo za namene opravljanja dejavnosti
diplomatskega predstavništva ali konzulata v Republiki Sloveniji,
razen če tuja država ne nudi oprostitve davka na nepremičnine ali
sorodnega davka za nepremičnine v lasti Republike Slovenije, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti diplomatskega predstavništva
ali konzulata (vzajemnost), kar ugotavlja ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve
- v
lasti mednarodnih organizacij ali predstavništev mednarodnih
organizacij in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti v
Republiki Sloveniji, če so oproščene plačila davka v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo,
- v lasti institucij EU
v Republiki Sloveniji in se uporabljajo za opravljanje njihove
dejavnosti, če so oproščeni plačila davka v skladu z mednarodnimi
pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
2. javno dobro, razen vodna zemljišča, ki
se uporabljajo za poslovno in industrijsko rabo in za energetsko
rabo;
3. varovalni gozdovi, gozdni rezervati in
gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja,
4. neplodna zemljišča s šifro dejanske
rabe 5000 in 6000.
(2) Oprostitve se
priznajo po uradni dolžnosti na podlagi podatkov o nepremičninah,
ki so evidentirani v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta,
za katero se davek odmerja.
(3) Oprostitev za javno
dobro iz 2. točke prvega odstavka tega člena pod infrastrukturnimi
objekti, ki ni evidentirano v zemljiški knjigi, in za neplodna
zemljišča iz 4. točke prvega odstavka tega člena, se upošteva z
zmanjšanjem vrednosti nepremičnine za delež površine zemljišča pod
infrastrukturnim objektom oziroma neplodnim zemljiščem, določenim
na podlagi zbirnega katastra gospodarske infrastrukture ali banke
cestnih podatkov, pri ministrstvu, pristojnem za infrastrukturo
oziroma evidence dejanske rabe zemljišč pri ministrstvu,
pristojnemu za kmetijstvo. Oprostitev za varovalne gozdove, gozdne
rezervate in gozdove s posebnim namenom brez ukrepanja iz 3. točke
prvega odstavka tega člena se upošteva z zmanjšanjem vrednosti
gozdnih zemljišč za delež teh zemljišč, ki so določena kot
varovalni gozdovi, gozdni rezervati ali gozdovi s posebnim namenom
brez ukrepanja v evidencah ministrstva, pristojnega za
gozdarstvo.
9. člen
(delitev davka)
Prihodki od davka se delijo:
-
proračunom občin, od davka za nepremičnine na njihovem
območju, v višini 50 % od davka, odmerjenega ob upoštevanju davčnih
stopenj iz drugega in četrtega odstavka 6. člena in prvega odstavka
7. člena tega zakona ter povišanj ali znižanj v skladu z določbo
sedmega odstavka 6. člena tega zakona, razen davka, odmerjenega od
gozdnih zemljišč v delu, ki pripada občinam, ki se nakazuje na
poseben podračun in nameni občinam za vzdrževanje gozdnih cest v
skladu s predpisi o gozdovih v obsegu, določenem na podlagi
programa vzdrževanja, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, in
finančnega načrta ministrstva, pristojnega za
gozdarstvo,
-
proračunu Republike Slovenije, v višini 50 % od davka,
odmerjenega ob upoštevanju davčnih stopenj iz drugega in četrtega
odstavka 6. člena in prvega odstavka 7. člena tega
zakona.
10. člen
(odmera davka)
(1) Davek se odmerja od davčne osnove, določene v
skladu s 5. členom tega zakona, po davčnih stopnjah, določenih v
skladu s 6. in 7. členom tega zakona.
(2) Davek odmeri davčni organ z odločbo,
ki jo izda po uradni dolžnosti najkasneje do 31.
marca leta, za katero se davek odmerja.
(3) Odmera davka se opravi na podlagi podatkov o
nepremičninah, o osebah, ki so določene kot davčni zavezanci
skladno s 4. členom tega zakona, o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so
evidentirani v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin, ter podatkov o
oprostitvah v skladu z 8. členom tega zakona.
(4) Za nepremičnine, za katere se v letu pred letom
odmere v registru nepremičnin evidentira podatek o letu, v katerem
so bili izpolnjeni pogoji za določitev nepremičnine, se davek
odmeri za vsako leto, ko je nepremičnina izpolnjevala pogoje za
evidentiranje v registru nepremičnin in je bila v lasti lastnika,
evidentiranega v registru nepremičnin na dan 1. januarja
leta, v katerem se davek odmerja. Davek se odmeri z upoštevanjem
stopenj, kot so za nepremično veljale v posameznem letu največ za
preteklih pet let.
11. člen
(vročitev)
(1)Odločbe,
sklepi in drugi dokumenti, izdani v postopku odmere davka na
nepremičnine, se vročajo z navadno vročitvijo.
(2)
Zavezancem, ki najkasneje do 1. februarja leta, za katero se davek
odmerja, davčnemu organu sporočijo, da želijo vročitev odločbe po
elektronski poti, se odločbe vročajo po elektronski poti, skladno z
določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Vročitev po
elektronski poti se obvezno izvede pravnim osebam in drugim
zavezancem z odločbami, daljšimi od 100 strani. Način vročitve se
uskladi z zavezancem. Vročanje zavezancem, ki sami izjavijo, da
želijo vročanje po elektronski poti, davčni organ izvaja
vročanje na tak način do sporočila zavezanca, da se odjavlja iz
storitev elektronskega vročanja. Kot varen elektronski predal se
uporablja informacijski sistem eDavki davčnega organa.
(3)
Če davčni zavezanec ni prejel odločbe, ki se vroča po prvem
odstavku tega člena, do 15. junija leta, za katero se davek
odmerja, mora o tem najkasneje do 30. junija istega leta obvestiti
davčni organ, s čimer izpodbija domnevo vročitve po zakonu, ki
ureja davčni postopek. Davčni organ takemu zavezancu odpremi in
vroči dvojnik odločbe o odmeri davka z osebno vročitvijo najkasneje
do 31. julija leta, za katero se davek odmerja.
12. člen
(plačilo davka)
(1)
Davek se plačuje v največ treh obrokih, od katerih prvi
zapade v plačilo 31. maja leta,
za katerega se odmerja davek, drugi 31. julija leta, za katerega se
odmerja davek in tretji 30. septembra leta, za katerega se odmerja
davek.
(2)
Davek se plačuje v dveh
obrokih, če znesek davka za plačilo ne presega 200 eurov za fizične
oziroma 2.000 eurov za pravne osebe in v treh obrokih, če
znesek davka za plačilo
presega 200 evrov za fizične in 2.000 evrov za pravne
osebe.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se v
primeru, da davek ne presega 50 eurov za fizične oziroma 500 eurov
za pravne osebe, se davek plača v enem obroku, ki zapade v plačilo
najkasneje 31. maja leta, za katero se davek odmerja.
(4)
Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti posameznega
obroka je 15 dni.
13. člen
(pravna sredstva)
(1)Zoper
odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v
skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek, če ta zakon ne
določa drugače.
(2)Če se
pritožba nanaša tudi na podatke o
nepremičninah ali podatke o osebah, ki so določene kot davčni
zavezanci skladno s 4. členom tega zakona, davčni organ
pošlje kopijo pritožbe organu,
pristojnemu za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje
nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava), ki pritožbo
šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin.
Enako postopa davčni organ v primeru, ko se pritožba nanaša na
ugotovljeno vrednost nepremičnine in davčni zavezanec v
pritožbi zatrjuje, da je posplošena tržna vrednost nepremičnine
izračunana na podlagi podatkov o nepremičnini, ki v registru
nepremičnin na dan 1. januarja
leta, za katero se davek odmerja, niso pravilni.
(3)Če geodetska uprava ugotovi, da
je davčni zavezanec že predlagal
vpis sprememb podatkov iz prejšnjega odstavka pred 1. januarjem
leta, za katerega se odmerja davek, pa sprememba ni bila
evidentirana oziroma so bile pri evidentiranju storjene napake in
geodetska uprava v registru
nepremičnin spremeni podatke o stanju na dan 1. januarja leta, za
katerega se odmerja davek, skladno z navedbami v pritožbi, o tem
čim prej obvesti davčni organ in zavezanca. Enako postopa geodetska
uprava v primeru, če se pritožba nanaša na podatke o lastniku
nepremičnine in jo vloži oseba, ki ob smiselni uporabi drugega
odstavka 4. člena tega zakona ni več lastnik nepremičnine, za
katero ji je bil odmerjen davek.
(4)Če se
pritožba iz drugega odstavka tega člena nanaša na podatke o
nepremičnini, ki se v register nepremičnin prevzemajo iz zbirk
podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih in drugih zbirk
podatkov ali jih morajo v register nepremičnin sporočiti subjekti,
določeni s tem ali z drugim zakonom, geodetska uprava pri subjektih, ki do dolžni
pošiljati podatke, preveri dejansko stanje in o tem, ali je
evidentirala spremembo podatkov v registru nepremičnin na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, obvesti davčni organ in
zavezanca.
(5)Če
geodetska uprava evidentira
spremembo podatkov v registru nepremičnin skladno s predpisi, ki
urejajo evidentiranje nepremičnin, to sporoči davčnemu organu, ki o
tem obvesti pritožnika. Spremenjeni podatki se upoštevajo pri odmeri
davka v letu po letu spremembe podatkov v registru
nepremičnin.
(6)Če se
pritožba nanaša izključno na podatke iz drugega oziroma četrtega
odstavka tega člena in geodetska uprava evidentira spremembo
podatkov v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom, davčni organ z novo odločbo nadomesti
odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.
(7)Če
pritožba vsebuje tudi druge pritožbene razloge ali če geodetska
uprava v registru nepremičnin evidentira spremembo podatkov o
stanju na dan po 1. januarju leta, za katerega se odmerja davek,
davčni organ pritožbo pošlje organu, ki je pristojen, da o njej
odloči.
(8)Določbe
tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar se
pritožba nanaša na podatke iz evidence trga nepremičnin.
(9)Zadeve
ugotavljanja pravilnosti podatkov v evidencah na podlagi reševanja
pritožb zoper odločbe o odmeri davka na nepremičnine po tem členu
geodetska uprava rešuje prednostno.
14. člen
(uporaba drugih
predpisov)
Glede
vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena
s tem zakonom, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni
postopek in davčno službo.
15. člen
(novi podatki v registru nepremičnin in evidenci trga
nepremičnin)
(1) Za namene
tega zakona se v registru nepremičnin vodijo naslednji novi
podatki:
-
leto, v katerem so izpolnjeni pogoji za določitev nepremičnine,
-
inšpekcijska odločba zaradi nelegalne gradnje,
-
nepremičnine v lasti tujih držav za opravljanje dejavnosti
diplomatskih in konzularnih predstavništev,
-
nepremičnine v lasti mednarodnih organizacij, ki se uporabljajo za
opravljanje njihove dejavnosti,
-
nepremičnine v lasti institucij EU v Sloveniji, ki se uporabljajo
za opravljanje njihove dejavnosti in za katere velja oprostitev
plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami,
-
delež površine zemljišča javnega dobra pod infrastrukturnim
objektom,
-
delež zemljišča, ki je določeno kot varovalni gozd, gozdni rezervat
ali gozd s posebnim namenom brez ukrepanja,
-
delež neplodnega zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000,
-
zemljišča v uporabi agrarne skupnosti,
-
posebne lastnosti nepremičnin.
(2) Način
vodenja in podrobnejši opis podatkov iz prejšnjega odstavka določi
vlada v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje
nepremičnin.
(3) Podatke iz
druge alinee prvega odstavka tega člena sporoči v register
nepremičnin Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.
(4) Podatke iz
tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena sporoča v
register nepremičnin Ministrstvo za zunanje zadeve.
(5) Podatke iz
prve, šeste in sedme alinee prvega odstavka tega člena v registru
nepremičnin določi geodetska uprava.
(6) Podatke iz
osme alinee prvega odstavka tega člena sporoča v register
nepremičnin (zemljiški kataster) Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje.
(7) Podatke iz
devete alinee prvega odstavka tega člena sporočajo v register
nepremičnin upravne enote.
(8) Podatke iz
desete alinee prvega odstavka tega člena sporočajo v register
nepremičnin občine.
(9) Podatki se
v register nepremičnin ali zemljiški kataster sporočajo preko
identifikatorjev nepremičnin.
(10)
V evidenci trga nepremičnin se vodi nov podatek o neprofitnem
najemu na podlagi sodne odločbe. Podatek o najemniku ter začetku in
koncu najema lahko v evidenco trga nepremičnin sporoči lastnik
nepremičnine ali najemnik.
16. člen
(sporočanje podatkov davčnemu organu)
Geodetska uprava pošlje podatke iz registra nepremičnin ter podatke
iz evidence trga nepremičnin po stanju v registru nepremičnin na
dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu
enkrat letno in sicer najkasneje do 1. marca leta, za katero se
davek odmerja. Geodetska uprava pošlje podatke davčnemu organu na
način, da podatke iz evidence trga nepremičnin poveže z registrom nepremičnin preko identifikatorja nepremičnine,
na katero se podatek nanaša.
17. člen
(uskladitev
podatkov)
Če davčni
organ v postopku odmere davka ugotovi, da med podatki o
nepremičnini ni podatka o identifikatorju zavezanca ali na podlagi
lastnih evidenc ugotovi, da je v registru nepremičnin podatek o
identifikatorju zavezanca napačen, o tem obvesti geodetsko upravo,
ki podatek o identifikatorju zavezanca v registru nepremičnin
dopolni ali napačni podatek spremeni skladno z določbami zakona, ki
ureja evidentiranje nepremičnin.
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
18. člen
(obveznost izdaje izvršilnih
predpisov)
Vlada izda predpis iz drugega odstavka
15. člena tega zakona najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega
zakona.
19.
člen
(delitev prihodka od davka v letih 2014, 2015 in
2016)
(1)
Za leta
2014, 2015 in 2016 se davek na nepremičnine odmeri po stopnjah iz
drugega in četrtega odstavka 6. člena ter prvega odstavka 7. člena
tega zakona.
(2)
Prihodek
od davka v letih 2014, 2015 in 2016 pripada proračunu Republike
Slovenije.
(3)
50 %
prihodka od davka, odmerjenega za gozdna zemljišča, se nakazuje na
poseben podračun.
(4)
Občinam
se za leta 2014, 2015 in 2016 odstopi del prihodka od davka na
način, da se vsaki posamezni občini zagotovi znesek, enak znesku,
ki so ga občine odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih
zemljišč v letu 2012, zmanjšanem za znesek prihodka občine v letu
2012 iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.
(5)
Prihodek
od davka, odmerjenega za gozdna zemljišča, se občinam odstopi v
skladu z razdelilnikom, ki ga na podlagi zakona, ki ureja gozdove,
pripravi ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
20.
člen
(obveščanje lastnikov nepremičnin v letu
2014)
(1)
Geodetska uprava najkasneje do 1. februarja 2014 vsem lastnikom
nepremičnin in drugim davčnim zavezancem, ki jih določa ta zakon,
pošlje obvestila o podatkih o nepremičninah, posplošeni tržni
vrednosti, ki je pripisana nepremičninam na dan priprave obvestila,
s pripisanim informativnim podatkom o davčnih stopnjah in o
izračunanem davku na nepremičnine.
(2) Za nepremičnine v lasti Republike Slovenije
se obvestila pošljejo upravljavcem nepremičnin, ki so evidentirani
v registru nepremičnin, če upravljavec nepremičnin ni evidentiran,
pa Vladi Republike Slovenije.
(3)
Podatki, ki jih bodo lastniki nepremičnin v skladu s predpisi, ki
urejajo evidentiranje nepremičnin, spremenili v registru
nepremičnin do 1. aprila 2014 oziroma do izdaje odločbe o odmeri
davka, bodo uporabljeni za odmero davka za leto 2014.
(4)
Geodetska uprava objavi podrobnejša navodila o sporočanju sprememb
podatkov iz obvestila na svojih spletnih straneh.
(5)
Geodetska uprava lastnikov o spremembah v registru nepremičnin ne
obvešča.
(6) Pri
spreminjanju podatkov registra nepremičnin od 1. januarja do 15.
aprila 2014, poleg uslužbencev geodetske uprave sodelujejo tudi
uslužbenci upravnih enot in uslužbenci občin (varianta: ter
geodetska podjetja). Občine in upravne enote za izvajanje nalog
zagotovijo računalniško opremo in prostore.
21.
člen
(odmera in plačilo davka v letu 2014)
(1)
Davek se prvič odmeri za leto
2014.
(2)
Ne glede na določbo
drugega odstavka 10. člena tega zakona se davek za leto 2014 odmeri
z odločbo, ki jo izda davčni organ
po uradni dolžnosti najkasneje do 31. maja leta, za katero se davek
odmerja.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka 12.
člena tega zakona se davek v letu 2014 plačuje v največ treh
obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo 31. junija leta, za katerega se odmerja
davek, drugi 31. avgusta leta, za katerega se odmerja davek
in tretji 30. oktobra leta, za
katerega se odmerja davek.
(4)
Ne glede na 3., 4. in 5. člen tega zakona
se davek za leto 2014 odmeri za nepremičnine, ki so evidentirane
ali bi morale biti evidentirane v registru nepremičnin na dan 1.
aprila 2014, ob upoštevanju podatkov o nepremičninah na dan 1.
aprila 2014 in od davčne osnove, ki je posplošena tržna vrednost
nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju
nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1.
aprila 2014. Davek se za leto 2014 odmeri osebam, ki so na dan 1.
aprila 2014 evidentirane v registru nepremičnin in evidenci trga
nepremičnin kot zavezanci.
(5)
Ne glede na 16. člen tega zakona
geodetska uprava v letu 2014 pošlje podatke o nepremičninah, ki so
predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter
zavezancih po stanju v registru nepremičnin na dan 1. aprila leta
2014, davčnemu organu najkasneje do 15. aprila 2014.
(6)
Ne glede na določbe 6. člena tega zakona
se za kmetijska in gozdna zemljišča za leto 2014 davek odmeri
največ do zneska, ki ne presega 25 eurov/ha kmetijskega zemljišča
in 10 eurov/ha gozdnega zemljišča.
22.
člen
(začetek evidentiranja podatkov)
Subjekti
iz 15. člena tega zakona morajo prvič poslati podatke v register
nepremičnin skladu z 15. členom tega zakona najkasneje do 1.
februarja 2014.
23.
člen
(začetek uporabe)
Določbe
petega, šestega in sedmega odstavka 6. člena tega zakona se prvič
uporabijo za odmero davka za leto 2017.
24.
člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon
o davkih občanov (ZDO, Uradni list RS, št. 8/91, 7/93, 18/96 –
ZdavP, 91/98 – ZdavP-C, 117/06 – ZDDD, ZDVP in 24/08 –
ZDDKIS);
2. prva
in tretja alinea 41. člena ter določbe VI. poglavja Zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni
list RS, št. 24/92 - odločba US, 29/95 - ZPDF, 44/97 - ZSZ) ter
predpisi občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč; (št.
44/1997, 67/2002
-
ZV-1, 110/2002
-
ZUreP-1, 110/2002
-
ZGO-1
3. 218.
člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen
Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB1,
14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 126/07, 108/09,
61/10 - ZRud-1
(62/10 popr.) in
57/12);
4. 49.
člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 110/02, 115/06, 110/07
in 106/10) in Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest
(Uradni list RS št. 38/94, 20/95, 42/98, 12/99, 25/02, 35/03, 31/05
9/06, 32/07, 36/09 in 103/10);
5. IV.
poglavje petega dela in I. poglavje sedmega dela Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS, 125/08, 20/09
– ZDoh-2D (48/09 popr.), 110/09 (1/10 popr.), 43/10, 97/10, 32/12
in 94/12);
6. 189.
do 196. člen in 244. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ
(Uradni list RS, št. 40/12, 90/12-ZPIZ-2, 104/12-ZIPRS1314, 105/12,
46/13-ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13-ZŠtip-1, 63/13-ZOsn-I in
63/13-ZJAKRS-A.
25. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2014.