Vlada sprejela predlog novega Zakona o
štipendiranju
Vlada RS je na 54. redni seji z dne 13. marca
2013 sprejela predlog Zakona o štipendiranju in ga posredovala v
obravnavo Državnemu zboru RS. Predlog zakona določa nove vrste
štipendij, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se
posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo, uvaja
deficitarne štipendije ter ponovno določa pravico do državne
štipendije tudi za mladoletne dijake, prejemanje štipendije pa
omejuje zgolj na dodiplomski študij, razen pri štipendijah Ad
futura. Z novo ureditvijo kadrovskega štipendiranja želi Vlada RS
zagotoviti še večje število štipendij in boljši pregled nad
štipenditorji ter dejanskim številom podeljenih štipendij. Predlog
novega Zakona o štipendiranju tako prinaša celostno ureditev
področja štipendiranja ter s tem vzpostavitev transparentnosti in
ustreznega podpornega sistema, ki bo kot pomemben vir informacij
dostopen oblikovalcem politike štipendiranja kot tudi
štipenditorjem in štipendistom.
Predlog zakona tako določa, da je državna
štipendija namenjena vsem državljanom Republike Slovenije s
statusom dijaka oziroma študenta, ki ne presegajo postavljenega
dohodkovnega cenzusa, upravičenci so tudi udeleženci izobraževanja
mlajših odraslih. Predlog novega zakona s tem odpravlja vrzel
sedanjega zakona, pa katerem so možnost štipendiranja izgubili
mladi iz najranljivejših skupin.
Doba prejemanja štipendije je usklajena s
trajanjem 1. in 2. stopnje programov, pri čemer ima štipendist na
voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika
iz zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugih utemeljenih
razlogov ter dodatno leto za absolventski staž.
Predlog zakona o štipendiranju pri državnih
štipendijah povzema Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev, ob tem pa opredeljuje še dodatke za bivanje, na učni
uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami. Predlog ukinja rok
za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije, tako da
bo, če štipendist ne bo vložil vloge za nadaljnje prejemanje
štipendije, štipendijsko razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil
nove vloge, štipendijo pa bo prijemal od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi vloge. Največja novost je ponovna vzpostavitev
državnih štipendij za mladoletne dijake.
Pri Zoisovih štipendijah se po predlogu zakona
za pridobitev štipendije zahteva izpolnjevanje pogoja izjemnega
dosežka in še dovolj visoke povprečne ocene oziroma uvrstitve med
najboljših 5 % dijakov oziroma študentov, za ohranitev štipendije
na posamezni ravni izobraževanja pa kot pogoj velja ali predpisana
višina povprečnih ocen posameznega letnika ali izjemni dosežek. Za
Zoisove štipendije sta predvidena dodatka za bivanje in za posebne
potrebe, pri skupinskih dosežkih se člani skupine širijo na 5
tekmovalcev.
Osnovni namen štipendije za deficitarne
poklice, ki jo bo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in
štipendije (sklad), je zagotovitev še boljšega odziva na potrebe
trga dela. Pravica do štipendije se bo dodelila za celoten
izobraževalni program na posamezni ravni, področja, ki jih je treba
s to obliko štipendij spodbujati, pa bo opredelila Vlada RS v
petletnem dokumentu, tako imenovani politiki štipendiranja, pri
sprejemanju katere bodo sodelovali tudi socialni
partnerji.
Pri štipendijah za Slovence v zamejstvu in po
svetu, ki jih po predlogu zakona podeljuje sklad, je predvidena
podrobnejša ureditev pogojev in meril ter upravičencev, novost je
tudi plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja
štipendistu.
Pri kadrovskih štipendijah je predlagana
ohranitev 50-odstotnega deleža sofinanciranja kadrovske štipendije
ter uvedba višjega deleža sofinanciranja (70 %) kadrovske
štipendije za deficitarne poklice. Ker zdajšnji sistem kadrovskega
štipendiranja ni prinesel večjega števila dodeljenih kadrovskih
štipendij, predlog zakona zmanjšuje administrativne ovire
za delodajalce pri iskanju možnosti za sofinanciranje štipendije,
hkrati pa z uvedbo možnosti prekinitve štipendijskega razmerja s
strani delodajalca ali štipendista brez obveznosti vračila
enoletnega zneska štipendije obema daje večjo možnost medsebojne
izbire.
Na področju podeljevanja štipendij Ad futura
predlog zakona predvideva podrobnejšo ureditev pogojev in meril za
pridobitev te vrste štipendij za mednarodno mobilnost, ki do zdaj
niso bile vključene v Zakon o štipendiranju, iz predloga zakona pa
so izvzete štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991 ter
namenske štipendije, ki jih podeljujejo ministrstva v skladu s
svojimi predpisi, in štipendije na podlagi mednarodnih
sporazumov.
Viri financiranja štipendij bodo proračun RS,
proračunski sklad, ki se polni z dajatvami iz študentskega dela in
nove oblike občasnega in začasnega dela po Zakonu o urejanju trga
dela, ter Evropski socialni sklad. Vsi štipenditorji, čeprav
štipendije dodeljujejo iz lastnih sredstev, so zavezani k letnemu
poročanju, s čimer bo vzpostavljen celosten pregled na področju
štipendiranja v državi. Obstoječi zakon o štipendiranju namreč
ureja zgolj področje tistih vrst štipendij, ki jim država posredno
ali neposredno omogoča vire financiranja.
Določila predloga zakona bodo z nagrajevanjem
in vzpodbujanjem čim hitreje zaključenega šolanja oziroma študija
pripomogla tudi k skrajševanju dobe izobraževanja, s tem pa se bo
za mlade povečala tudi dostopnost do ukrepov aktivne politike
zaposlovanja, s čimer bo vključevanje na trg dela
učinkovitejše.
Predlog zakona s svojimi določili glede
vstopnih pogojev skrbi tudi za najbolj ranljivo skupino mladih, ki
so zaradi težkih življenjskih izkušenj in razmer v svojem socialnem
okolju prisiljeni v daljše prekinitve izobraževanja. S podaljšanjem
starostnega pogoja predlog zakona mladim, ki so zaradi različnih
vzrokov vključeni v institucionalno obravnavo, omogoča šolanje na
sekundarni ravni izobraževanja po korakih, počasnejše zvezno
napredovanje oziroma pridobivanje višje ravni izobrazbe, s čimer
podpira socialno vključenost ene izmed najbolj ogrožene ranljive
skupine prebivalstva. V zastavljeni okvir se smiselno vključujejo
tudi kadrovske štipendije, saj zanje starostni pogoj ne velja –
tako tudi kadrovsko štipendiranje predstavlja enega izmed
mehanizmov vzpodbujanja socialne in delovne vključenosti ranljivih
skupin prebivalstva.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
(MDDSZ) je k pripravi novega zakona pristopilo, ker obstoječi Zakon
o štipendiranju še vedno ne ureja ustrezno posameznih vrst
štipendij, pri tem pa je za podlago uporabilo predlog Zakona o
štipendiranjiu, ki ga je v DZ RS vložilo prek 5000 volivk in
volivcev. Predlog povzema njihove rešitve in upošteva tudi
predloge, dane v enomesečni javni obravnavi. MDDSZ je predlog
usklajevalo tudi s Študentsko organizacijo Slovenije.
Vlada sprejela predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju
Vlada RS je sprejela
predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2A) in ga poslala Državnemu zboru
Republike Slovenije v sprejem po skrajšanem postopku. Predlog
zakona prinaša postopen dvig višine prispevkov za prostovoljni
vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
za brezposelne osebe,
ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, ter
ustrezneje ureja možnosti zniževanja starostne meje na račun
dopolnjene zavarovalne dobe s povečanjem.
Na
podlagi predlagane spremembe bo v letu 2013 najnižja osnova za plačilo prispevkov za
brezposelne osebe znašala 16 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane
na mesec, v letu 2014 bo znašala 20 %, nato pa se bo od leta 2015
do leta 2018 znesek vsako leto zvišal za deset odstotkov, dokler ne
bo dosegel zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Postopen dvig višine
prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za brezposelne osebe, ki so prijavljene na
Zavodu RS za zaposlovanje, kot ga določa predlog zakona, je torej
naslednji:
Leto
|
Najnižja osnova za plačilo
prispevkov
|
2013
|
16% zadnje znane povprečne letne
plače
|
2014
|
20% zadnje znane povprečne letne
plače
|
2015
|
30% zadnje znane povprečne letne
plače
|
2016
|
40% zadnje znane povprečne letne
plače
|
2017
|
50% zadnje znane povprečne letne
plače
|
2018
|
60% zadnje znane povprečne letne
plače
|
S tem bo bistveno izboljšan materialni in socialni položaj
brezposelnih oseb, ki so bile v to obliko zavarovanja v
pretežni meri vključene, ker jim je pred časom prenehalo delovno
razmerje in jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev
manjka zelo kratko obdobje.
Ob tem predlog zakona tudi določa, da ima
zavarovanec, ki je na podlagi ZPIZ-2 za obdobja od 1. januarja 2013
plačal previsok prispevek, pravico do vračila preveč plačanega
prispevka, ki ga bo prejel po uradni dolžnosti v roku 90 dni od
uveljavitve tega zakona.
Zavarovanci, ki jih navaja predlog zakona, ki
so se od 1. 1. 2013 odjavili iz obveznega zavarovanja, pa se bodo
po predlogu zakona lahko v skladu z zakonsko določenimi pogoji v 30
dneh od uveljavitve zakona ponovno prijavili v obvezno zavarovanje
za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje. Ob tem pa
bodo morali v 60 dneh od uveljavitve tega zakona plačati prispevke
za obdobje zavarovanja od 1. 1. 2013 do ponovne vključitve v
zavarovanje.
Vlada sprejela stališče RS k Predlogu
sklepa Sveta o dovoljenju Latviji, da uvede posebni ukrep, ki
odstopa od Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu
ddv
Vlada
Republike Slovenije je sprejela stališče
RS k Predlogu sklepa Sveta o dovoljenju Latviji, da uvede posebni
ukrep, ki odstopa od členov 26(1)(a), 168 in 168a Direktive
2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Slovenija
ne nasprotuje Predlogu sklepa Sveta, ki omogoča Latviji, da omeji
pravico do odbitka na 80 % DDV, ki se plača na izdatke v zvezi s
službenimi osebnimi avtomobili, ki se ne uporabljajo izključno za
poslovne namene.
Člena 168 in 168a
Direktive 2006/112/ES določata, da ima davčni zavezanec pravico
odbiti DDV, ki mu je bil zaračunan pri dobavi blaga in storitev, če
bo to blago in storitve uporabljal za namene svojih obdavčenih
transakcij. Člen 26(1)(a) navedene direktive vsebuje zahtevo za
obračun DDV v primeru neposlovne rabe poslovnih
sredstev.
Neposlovno rabo je
pogosto težko točno opredeliti, kadar pa je to mogoče, je postopek
pogosto zamuden. V skladu z zahtevanim dovoljenjem, bi se znesek
odbitnega DDV za izdatke v zvezi s službenimi osebnimi avtomobili,
ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, določil
pavšalno.
Na podlagi
podatkov, ki jih je zagotovila Latvija, naj bil se službena osebna
vozila v 20% uporabljala za zasebne namene. Tako se pravica do
odbitka DDV omeji na 80%. Hkrati pa je za preprečitev dvojnega
obdavčenja potrebno zahtevo za obračunavanje DDV od neposlovne rabe
osebnih avtomobilov, kadar zanje velja takšna omejitev,
ukiniti.
Omejitev pravice do
odbitka v skladu z dovoljenjem bi se uporabljala za DDV, ki se
plača v zvezi z nakupom, najemom, pridobitvijo znotraj Skupnosti in
uvozom določenih osebnih avtomobilov in z njimi povezane izdatke,
vključno z nakupom goriva. Dovoljenje bi se uporabljalo samo za
osebna vozila, katerih največja dovoljena teža ne presega 3 500
kilogramov in ki imajo poleg sedeža za voznika največ osem sedežev.
Ta omejitev pa se ne uporablja za avtomobile, kupljene z namenom
nadaljnje prodaje, najema ali lizinga, avtomobile, ki se
uporabljajo za prevoz potnikov (npr. taksiji) ali blaga,
avtomobile, ki se uporabljajo za učne ure vožnje, avtomobile, ki se
uporabljajo za varovanje ali ukrepanje v izrednih razmerah, ter za
avtomobile, ki se uporabljajo kot predstavitvena vozila pri
prodaji.
Zaradi ukrepa
poenostavitve ne bo več potrebno voditi evidenc o zasebni rabi
službenih avtomobilov, hkrati pa se bo preprečila davčna utaja
zaradi nepravilnega vodenja evidenc.
Komisija je 29.
oktobra 2004 sprejela predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive
77/388/EGS za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano
vrednost, ki že vključuje uskladitev kategorij izdatkov, za katere
se lahko uporabljajo izključitve pravice do odbitka. Na podlagi
tega predloga se lahko izključitev pravice do odbitka uporabi tudi
za motorna cestna vozila.
Ta sklep torej
preneha veljati na dan začetka veljavnosti predpisov Unije, ki
določajo, kateri izdatki v zvezi s cestnimi motornimi vozili niso
upravičeni do polnega odbitka DDV, ali 31. decembra 2015, pri čemer
se upošteva zgodnejši datum.
Če bi Latvija
menila, da je potrebno podaljšanje dovoljenja po letu 2015, bi
morala najpozneje do 30. marca 2015 Komisiji skupaj s prošnjo za
podaljšanje predložiti poročilo, ki vsebuje ponovni pregled
uporabljenega odstotka.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [14.03.2013].