Socialni partnerji podpirajo prizadevanja
ministrstva pri preprečevanju dela in zaposlovanja na
črno
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je socialnim
partnerjem predstavila Predlog sprememb Zakona o preprečevanju dela
in zaposlovanja na črno in Predlog sprememb Zakona o inšpekciji
dela.
Gre za pomembna zakona, ki pa
pomenita le en del skupnih prizadevanj vlade na področju večje
učinkovitosti vseh inšpekcijskih služb (ne le inšpekcije dela) in
še posebej tudi v boju s sivo ekonomijo. Vlada se je namreč
odločila, da bo v boju proti sivi ekonomiji združila vse moči, zato
več resorjev na tedenskih koordinacijah pripravlja skupen dokument
in ukrepe na vseh področjih. "Boj s sivo ekonomijo je ključen zato,
da preprečimo nelojalno konkurenco in da zagotovimo obstoj socialne
države. Delo na črno namreč pomeni manj socialnih pravic, manj
zdravja, manj štipendij..... Z delom na črno izgubljamo vsi; tako
posameznik kot celotna družba," poudarja ministrica dr. Anja Kopač
Mrak.
Predlog zakona o preprečevanju dela
in zaposlovanja na črno, ki ga je ministrica predstavila socialnim
partnerjem, ti pa so ga nečaloma podprli, ohranja dosedanjo
definicijo dela in zaposlovanja na črno, prav tako tudi ohranja
izjeme, ki se ne štejejo za delo in zaposlovanje na črno – med te
izjeme na enak način, kot je trenutno urejeno, še naprej sodi tudi
sosedska pomoč.
- Prva pomembna novost je, da se
bo v nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno vključila carinska
služba s svojimi mobilnimi enotami. Cilj zakona je namreč okrepiti
inšpekcijske službe in jim dati več pristojnosti in jih narediti
fleksibilne.
- Druga pomembna
novost pa je
predlog uvedbe vavčerskega sistema, pri osebnem dopolnilnem delu.
Osebno dopolnilno delo je že sedaj izjema in torej ne šteje kot
delo na črno (gre napr. za storitve obiranja gozdnih sadežev,
kratkotrajna pomoč v gospodinjstvu, domača obrt...). Gre torej za
dela, ki se v določenem obsegu in pod določenimi pogoji lahko
opravljajo že doslej.
Sama vrsta teh del se s predlogom
ne spreminja; nekoliko pa se znižuje obseg tega dela (posameznik
zdaj lahko zasluži povprečno minimalno plačo na mesec; predlagano
je 40% povprečne neto plače - cca 4.750 EUR na leto oziroma cca.
395 EUR na mesec).
"S to spremembo oziorma novostjo
DAJEMO MOŽNOST, da takšno delo tako uporabnik storitve kot tudi
izvajalec opravita legalno na enostaven način. Želimo, da se ta
dela, ki se že opravljajo opravljajo legalno in ne, da zaradi
birokratskih postopkov ljudi silimo v nelegalne oblike," je ob
predstavitvi poudarila ministrica Kopač Mrakova.
Prek vavčerjev, kot jih napr.
poznajo na Hrvaškem ter v Italiji in Belgiji, bi posameznik ob
nakupu znamke plačal prispevke za delavca, ki bi pri njih opravil
storitev v obliki osebnega dopolnilnega dela. Predlagane spremembe
gredo v smeri uvajanja principa »vsako delo šteje« ter z namenom
narediti to obliko dela bolj privlačno in širše
uporabno.
- Tretja pomembnejša
novost pa se nanaša
na kaznovalno politiko, in sicer predlog zakona uvaja višje globe -
predvsem za šušmarjenje. Po novem bo poleg odvzema predmeta, s
katerim je bilo opravljeno delo na črno, mogoče odvzeti tudi
premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno.
Drugi zakon, ki ga je ministrica
socialnim partnerjem predstavila je Predlog sprememb Zakona o inšpekciji
dela. Zakon o inšpekciji dela je
tehnično-organizacijski predpis, kar pomeni, da ureja nekatere
specifike in zgolj delovanje inšpekcije za delo. Sam zakon tudi ne
opredeljuje kršitev delovne, socialne ali katere druge zakonodaje,
temveč je to urejeno v materialnih predpisih (Zakon o delovnih
razmerjih, Zakon o urejanju trga dela, Zakon o socialnem varstvu,
itn.), hkrati s pooblastili IRSD na določenem področju in
sankcijami za kršitve.
Nov ZID je bil pripravljen na
podlagi Analize izvajanja zakona o inšpekciji dela in analize
njegovih določb – ključni cilj pa je večja učinkovitost delovne
inšpekcije.
Bistvene novosti:
• Večja vključenost in vloga
socialnih partnerjev. Tripartitni Svet inšpekcije dela sestavljen
iz dveh predstavnikov vlade, dveh predstavnikov delodajalcev in
dveh predstavnikov delojemalcev. Imenuje jih minister pristojen za
delo (predstavnike socialnih partnerjev na predlog ESS) za obdobje
5 let. Svet je posvetovalno strokovni organ, ki spremlja izvajanje
zakonodaje na področju dela inšpektorata ter sprejema stališča in
priporočila za učinkovitejše delovanje organa ter se opredeli do
letnega poročila IRSD.
• Nov institut »strokovnega
pomočnika«, ki bo inšpektorje razbremenil administrativnih nalog,
hkrati pa bo po pooblastilu lahko opravljal tudi nekatere
enostavnejše naloge v okviru inšpekcijskega nadzora. Na ta način se
želi optimizirati delo na inšpektoratu in znotraj posameznega
inšpekcijskega nadzora.
• Pristojnost za nadzor nad
zaposlovanjem na črno se prenaša na CURS. Kljub temu pa bo IRSD
ohranil možnost izdaje prepovedne odločbe v primerih, ko bo naletel
na kršitev predpisov na tem področju, v nadaljevanju pa bo zadevo
odstopil pristojnemu organu.
Socialni partnerji, ki so
pozdravili predlagana zakona, bodo svoje predloge ministrstvu
poslali do 26. avgusta, 27. avgusta naj bi jih obravnavala še
delovna skupina. Skupaj s spremembami Zakona o urejanju trga dela
pa naj bi jih, prav tako še v avgustu, ponovno obravnaval Ekonomsko
socialni svet. Oba zakona naj bi bila sprejeta še v letošnjem
letu.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade RS [29.07.2013].