12. redna seja
Vlade RS
Nov sveženj ukrepov za
obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji
Vlada Republike Slovenije je na
12. redni seji dne 4. decembra 2014 sprejela nov sveženj ukrepov
obvladovanja sive ekonomije in med drugim sprejela sklep o uvedbi
davčnih blagajn ter se zavezala k popravkom zakona o gospodarskih
družbah, katere cilj je med drugim preprečiti veriženje
podjetij.
Dopolnjeni in novi predlogi
dokumenta Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, ki je
bil v osnovni obliki sprejet 12. septembra 2013, so še naprej
usmerjeni v izboljšanje odkrivanja sive ekonomije, zaostritev
kaznovalne politike, vlada pa želi obenem tudi s preventivo in
kurativo ter spodbujanjem občutka zavezanosti še naprej apelirati
na zavedanje vseh državljanov o pomenu sive ekonomije in o
posledicah dejanj le-te.
Različne oblike prikrivanja ali
izogibanja obveznostim namreč niso le ekonomski, temveč tudi
družbeni pojav, se pa vlada ob tem zaveda, da je ključna tudi
okrepitev v zaupanje kakovosti javnih storitev, integriteto države
in institucij in nenazadnje tudi okrepitev zavedanja, da so bremena
v družbi pravično porazdeljena.
Davčne blagajne
Vlada RS je na seji sprejela
sklep, da bo nadgradila sistem t.i. virtualnih davčnih blagajn, ki
je že uveljavljen in že prinaša rezultate. Cilj vlade je, se
uvedejo davčne blagajne za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko
dejavnost, s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja
celotnega prometa posameznega zavezanca in da so te davčne blagajne
posredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim
sistemom Finančne uprave RS.
Po oceni vlade bi se tako povečala
preglednost poslovanja davčnih zavezancev in otežila skrivanje
dejanskega prometa, ki ga dosegajo s prodajo blaga in
storitev.
Pri nadgradnji sistema in izboru
primernega sistema bo poudarek dan tudi oceni stroškov vzpostavitve
sistema tako za zavezance kot davčni organ. Zavezancem bo v
izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča (terensko delo,
izpad vira energije…), omogočena možnost beleženja prometa oz.
izdajanje računov.
Vlada RS se bo januarja 2015
seznanila z izhodišči uvedbe davčnih blagajn in na tej podlagi
pripravila novelo zakona. Ob upoštevanju ustreznega prehodnega
obdobja za prilagoditev zavezancev na novo ureditev se uveljavitev
zakona načrtuje s 1. septembrom 2015 oziroma 1. januarjem
2016.
Vlada bo ob podpori aktivnosti
uveljavitve davčnih blagajn določila tudi aktivnosti za spodbujanje
izdajanja računov.
Novela zakona za preprečevanje
nepoštenih praks
V prvi polovici leta 2015 bodo
pripravljene strokovne in zakonske podlage za odpravo zlorab pri
ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb.
Namen je preprečiti pojave, kot je
veriženje in ustanavljanje gospodarskih družb na zalogo, poslovanje
brez odprtih transakcijskih računov, zlorabe ustanavljanja
gospodarskih družb s strani tujcev z namenom pridobitve dovoljenj
za zaposlitev, izogibanje plačilu glob, izrečenih v prekrškovnih
postopkih.
Novela bo posegla tudi v prakso
dvigovanja najnižjega dovoljenega osnovnega kapitala s
transakcijskih računov novo ustanovljenih družb z namenom
ustanavljanja novih družb in njihovo prodajo fizičnim in pravnim
osebam za nekaj 100 evrov.
Vlada bo pristopila tudi k
spremembi drugih predpisov, kot npr. Zakona o društvih, Zakona o
zavodih, Zakona o ustanovah, saj tudi te pravno-organizacijske
oblike lahko izvajajo del svoje dejavnosti kot pridobitno
dejavnost, takšna oblika pa je nemalokrat namenjena izogibanju
omejitev Zakona o gospodarskih družbah.
Drugi ukrepi za obvladovanje sive
ekonomije
Finančne uprava bo nadaljevala s
poudarjanjem prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti ter
spodbujanjem občutka zavezanosti ter tudi projektom davčnega
opismenjevanja mladih.
Nadaljnje aktivnosti v zvezi z
obvladovanjem sive ekonomije bodo povezane tudi s predvidenimi
uveljavitvami knjige vezanih računov.
Pripravljen je že nov pravilnik
(sprejem do konca leta) na podlagi novega zakona o preprečevanju
dela in zaposlovanja na črno, ki bo vzpostavil vavčerski sistem
(vrednotnica) in razširil nabor del v okviru osebnega dopolnilnega
dela ter poenostavil priglasitev osebnega dopolnilnega
dela.
Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano bo na področju pekarstva opredelilo enotni
postopek za registracijo vseh nosilcev dejavnosti, ki so povezane z
proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil in nadaljevalo z
inšpekcijskimi pregledi.
Spomladi je predvideno sprejetje
zakona o spodbujanju razvoja turizma (medresorsko usklajevanje je
zaključeno), katerega namen vzpostavitev enotne vstopne točke za
potrebe poročanja poslovnih subjektov, dosegljivostjo vseh
relevantnih informacij glede poročanja na enem mestu in elektronsko
podprtim postopkom poročanja.
Načrtuje se uvedba t.i.
"prevoznice" za prevoz mineralne surovine za preprečitev odvažanja
in trgovanja z mineralno surovino iz dovoljenih pridobivalnih
prostorov brez evidentiranja.
V letu 2015 bo vlada prenovila
pravne podlage za ukrepanje gradbene inšpekcije in sankcioniranje
nezakonitih gradenj z namenom učinkovitejšega odkrivanja in
ukrepanja v zvezi z nezakonitimi gradnjami, vključno s finančnimi
bremeni.
Na področju zdravstva bo izvedena
jasna razmejitev, tudi računovodske, javne zdravstvene dejavnosti
od zasebne oziroma dopolnilne zdravstvene dejavnosti in lažji
nadzor, določeni bodo jasni pogoji za pridobitev in odvzem
dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vzpostavljen pa
bo register izvajalcev in register zdravstvenih delavcev, ki bo na
voljo Ministrstvu za zdravje, pristojnim inšpektorjem in pristojnim
zbornicam ter financerju.
Vlada potrdila besedilo predloga
Zakona o fiskalnem pravilu
Vlada Republike Slovenije je na
12. redni seji z dne 4. decembra 2014 določila besedilo predloga
Zakona fiskalnem pravilu in ga pošilja Državnemu zboru Republike
Slovenije v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.
S predlogom zakona se podrobneje
določa pravila za izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga spremenjen
148. člen ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki
proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali
pa morajo prihodki presegati izdatke. V besedni zvezi »proračuni
države« so zajeti državni proračun, občinski proračuni, finančna
načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter tudi izkazi tistih
pravnih oseb, ki se več kot 50 odstotno financirajo iz
javnofinančnih sredstev. Navedeno pa pomeni, da je treba sistemsko
spremeniti ves postopek načrtovanja in priprave proračunov oziroma
finančnih načrtov vseh institucionalnih enot, ki spadajo v sektor
država. Fiskalno pravilo sicer zavezuje sektor država kot celoto,
vseeno pa morajo biti proračuni oziroma finančni načrti
institucionalnih enot sektorja država pripravljeni na način, da se
zagotovi skladnost z omejitvami, ki iz izhajajo pravila. Predlagani
zakon pomeni izpolnitev obveznosti, ki jo nalaga spremenjeni 148.
člen Ustave RS in dopolnitev ustavnega načela srednjeročne
uravnoteženosti proračunov države s podrobnejšimi
pravili.
Najpomembnejši specifični cilji
predlaganega zakona so:
-
zagotoviti dolgoročno
vzdržne javne finance,
-
zagotoviti čvrstejši
zakonski okvir za učinkovito upravljanje javnih financ,
-
zagotoviti okvirne
pogoje za makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen
gospodarski razvoj,
-
oblikovati pravno
močnejša pravila za boljšo fiskalno disciplino.
S predlaganim zakonom se določajo
pravila, s katerimi se krepi proračunska disciplina, omejuje
srednjeročno zadolževanje države za tekočo porabo in s tem
zagotavlja dolgoročna vzdržnost javnih financ. Kakovost javnih
financ je treba zagotoviti že v fazi načrtovanja, zato predlog
zakona posebno pozornost namenja prav tej fazi. Predlagani zakon za
namen vzpostavitve vzdržne javnofinančne politike
določa:
-
fiskalno pravilo
oziroma načelo srednjeročne uravnoteženosti,
-
načelo
previdnosti,
-
način porabe presežkov
prihodkov nad izdatki,
-
način upoštevanja
načela uravnoteženosti proračunov države,
-
ustanovitev in vlogo
Fiskalnega sveta s statusom samostojnega in neodvisnega državnega
organa za neodvisno oceno vzdržnosti javnofinančne
politike,
-
korekcijski mehanizem v
primeru odstopanja od pravil,
-
okoliščine, v katerih
se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti proračunov
države,
-
način določanja obsega
dopustnih odstopanj v primeru nastanka izjemnih
okoliščin,
-
možnost postopnega
odpravljanja odstopanja od srednjeročnega cilja v prehodnem
obdobju.
Vlada
sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o objavi seznama
upravičencev do donacij za leto 2014
Vlada
Republike Slovenije je na 12. redni seji z dne 4. decembra 2014
sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o objavi seznama
upravičencev do donacij za leto 2014.
V skladu s
142. členom Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5 %
dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno
osnovo, namenijo za financiranje splošno koristnih namenov,
reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V Uredbi o
namenitvi dela dohodnine za donacije, ki podrobneje ureja izvajanje
instituta namenitve dela dohodnine za donacije, je določeno, da
Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje do
31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja
dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu RS.
Na podlagi
tega je Vlada RS na seji 12. 6. 2014 sprejela Sklep o objavi
seznama upravičencev do donacij za leto 2014, ki je bil objavljen v
Uradnem listu RS, št. 44/14.
Organi,
pristojni za področja, na katerih delujejo
upravičenci, so Ministrstvu za finance naknadno po objavi Sklepa o
objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2014 v Uradnem listu
RS poslali podatke o upravičencih, ki so bili pomotoma izvzeti s
seznama, spremenjene podatke o že uvrščenih upravičencih na seznamu
in podatke o upravičencih, ki jih je treba s seznama
črtati.
Spremenjen in
dopolnjen seznam upravičencev do donacij za leto 2014 je bil na
Ministrstvu za finance pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih
naknadno poslali pristojni organi, in sicer vsak organ za
upravičence, ki delujejo na področju, za katero je posamezen organ
pristojen. Ministrstvo za finance je prejete podatke pregledalo in
preverilo usklajenost podatkov, ki so jih poslali organi, s podatki
o posameznih upravičencih, ki jih vodi FURS v davčnem
registru.
Vlada
sprejela stališče RS k Predlogu Izvedbenega sklepa Sveta o
podaljšanju uporabe Izvedbenega sklepa Sveta 2012/181/EU, ki
Romuniji dovoljuje uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena
287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV
Ljubljana, 4.
december 2014 - Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji
sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Izvedbenega
sklepa Sveta o podaljšanju uporabe Izvedbenega sklepa Sveta
2012/181/EU, ki Romuniji dovoljuje uporabo posebnega ukrepa, ki
odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka
na dodano vrednost. Slovenija ne nasprotuje predlogu izvedbenega
sklepa Sveta o podaljšanju uporabe Izvedbenega sklepa Sveta
2012/181/EU, ki Romuniji dovoljuje uporabo posebnega ukrepa, ki
odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka
na dodano vrednost, tako da lahko davčne zavezance, katerih letni
promet ne presega 65.000 eur po menjalnem tečaju na dan pristopa
Romunije v EU, še naprej oprošča plačila davka na dodano
vrednost.
Romunija je
zaprosila za podaljšanje dovoljenja, da oprošča obračunavanja DDV
davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 65.000
EUR.
Direktiva
2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost pod naslovom
XII v poglavju 1 določa, da lahko države članice uporabijo posebne
ureditve za mala podjetja, vključno z oprostitvijo davčnih
zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa.
Navedeno pomeni, da davčnemu zavezancu ni potrebno obračunavati DDV
na dobavljeno blago, vendar pa zaradi tega ne more odbiti vstopnega
DDV. Gre za opcijsko določbo.
Iz navedb
Romunije izhaja, da je zaradi uporabe tega ukrepa 10.000 davčnih
zavezancev opoščenih plačila DDV, kar 84% vseh davkoplačevalcev pa
ima promet nižji od 65.000 EUR. Od teh jih je za DDV registriranih
približno 21%, kar predstavlja samo 1,81% skupnega prihodka iz
naslova DDV ter samo 0,54% skupnih proračunskih prihodkov države.
Iz navedenega izhaja, da ta ukrep zagotavlja poenostavitev tako za
davčne zavezance kot tudi za davčno upravo.
Romuniji je
bilo odstopanje v zvezi s poenostavitvijo obveznosti DDV za male
davčne zavezance prvič odobreno z Izvedbenim sklepom Sveta
2012/181/EU, ki velja do 31. 12. 2014.
Z izvedbenim
sklepom Sveta se Romuniji dovoljuje uporaba tega ukrepa v obdobju
do 31. decembra 2017. Ta sklep se nanaša na dovoljenje, izdano
Romuniji na njeno zahtevo, in drugim državam članicam ne pomeni
nobene obveznosti.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [05.12.2014].