Vlada sprejela mnenje o poslanski zahtevi za
oceno ustavnosti ZDN
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji
dne 15.01.2014 sprejela mnenje o zahtevi skupine poslank in
poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim Jožetom Tankom za oceno
ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št.
101/2013) in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije in
Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
146. člen Ustave RS določa, da
država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje
svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki
od lastnega premoženja. 147. člen Ustave RS določa, da država z
zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Davki
predstavljajo pretežni del javnofinančnih virov, s katerimi država
zadovoljuje javne potrebe. S predpisovanjem davkov, ki
predstavljajo pretežni del javnofinančnih virov, država tudi
pomembno vpliva na ekonomsko politiko, na dinamiko in strukturo
gospodarske rasti, monetarno stabilnost idr.
Zakon o davku na nepremičnine
(ZDavNepr) je bil sprejet na podlagi ekonomskih ocen stanja v
Sloveniji, ki so za zagotovitev in vzpostavitev finančnih in
gospodarskih razmer zahtevale sprejetje ustreznih ukrepov tudi na
področju premoženjskih davkov.
Dosedanji sistem obračunavanja
dajatev od premoženja oziroma nepremičnin v Republiki Sloveniji je
bil zastarel, neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen
novim ekonomskim razmeram. Z ZDavNep se uvaja nov sistem davka na
nepremičnine, s katerim se nadomešča dosedanja obdavčitev
nepremičnin, to je nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč,
pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davka na nepremično
premoženje večje vrednosti, urejeno v številnih predpisih (Zakonu o
davkih občanov, Zakon o stavbnih zemljiščih, Zakon o graditvi
objektov, Zakon o gozdovih, Zakon o davčnem postopku, Zakon za
uravnoteženje javnih financ in Zakon o izvrševanju proračunov za
leti 2013 in 2014).
Cilji sistemskega zakona, ki ureja
obdavčevanje nepremičnin, so:
- nadomestiti obstoječi neenotni
sistem dajatev, vezanih na posedovanje nepremičnine z enotnim
davkom na nepremičnine;
- posodobiti sistem s poenotenim
načinom določanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot
davčne osnove;
- povečati sprejemljivost in
pravičnost obdavčitve z razširitvijo davčne obveznosti na vse vrste
nepremičnin;
- administrativno poenostaviti
sistem odmere davka na nepremičnine z vezavo odmere na enovito
evidenco – register nepremičnin;
- ohraniti občinam vsaj sedanji
obseg prihodkov iz tega vira;
- kratkoročno doseči cilje
javnofinančne konsolidacije s povečanjem pomena davka na premoženja
v strukturi javnofinančnih prihodkov;
- del prihodka nameniti
integralnemu proračunu države in s tem del prihodka iz tega naslova
nameniti zagotavljanju virov za financiranje splošnih javnih
koristi, ne le koristi lokalne skupnosti.
S sprejemom zakona se tako dosega
javna korist, ki je sprejem tega zakona tudi zahtevala. Javna
korist ali javni interes kot sinonim javne koristi, je splošna
družbena korist oziroma korist celotne družbene skupnosti. Javna
korist ima pri uveljavljanju prednost pred vsemi drugimi
posameznimi koristmi, ki se lahko uveljavijo, če so skladne z
javnim interesom.
Vlada ugotavlja, da ni nobenega
dvoma, da je institut obdavčenja nepremičnin v skladu s 146. členom
Ustave RS legitimen instrument za pridobivanje sredstev za
uresničevanje nalog države in lokalnih skupnosti, ki se izvajajo v
javno korist.
Vlada RS meni, da je zahteva
Skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno Zakona o
davku na nepremičnine neutemeljena in zato predlaga Ustavnemu
sodišču Republike Slovenije, da jo zavrne, poleg tega pa ocenjuje,
da ni utemeljen predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona in
predlaga Ustavnemu sodišču RS, da predlog za začasno zadržanje
zavrne.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [16.01.2014].