Državni zbor potrdil spremembe na področju
študentskega dela in na področju zaposlovanja mladih
Eden ključnih ciljev je zmanjšati brezposelnost
in prekarnost dela med mladimi. Temu cilju so namenjeni tudi ukrepi
in spremembe na dveh področjih: na področju študentskega dela in na
področju zaposlovanja mladih.
Na področju študentskega dela se spreminja
Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki dejansko določa temeljne
vidike študentskega dela. Uveljavlja se načelo »vsako delo šteje«,
ki prinaša socialno in ekonomsko varnost vseh, ki to delo
opravljajo, hkrati pa prinaša primerljivejše obremenitve vseh oblik
dela. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega
zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje
tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne
države.
Osnovni mehanizmi študentskega dela se s
predlogom zakona ne spreminjajo. Študentsko delo bo tudi v
prihodnje potekalo preko študentskih servisov, na podlagi
napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih
administrativnih bremen.
Sprememba odpravlja ključne
anomalije:
-
prekarnost študentskega dela;
trenutna ureditev ne daje nikakršne socialne varnosti dijakov in
študentov, saj ta vrsta dela ni vključena v nobeno izmed temeljnih
socialnih zavarovanj, zaradi česar dijakom in študentom iz tega
naslova ne pripadajo nikakršne pravice
-
zaradi stroškovne ugodnosti
generira pojav segmentacije na trgu dela, kar je problematično
predvsem z vidika zaposlovanja mladih. Delodajalci zaradi nižjih
stroškov dela klasične pogodbe o zaposlitvi pogosto nadomeščajo z
začasnim in občasnim delom dijakov in študentov
Po vzoru minimalne plače se določa minimalna
urna postavka v višini 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), začasno in
občasno delo dijakov in študentov pa bo po novem vključeno v
pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in
zdravstveno zavarovanje. Od zneska na napotnici se bodo plačevali
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka oz.
študenta v višini 15,5 %; na znesek na napotnici, pa bodo
delodajalci plačali prispevek za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje
6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini
0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % (po 1. 1. 2016 - 9,59
%) in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %. Višina
koncesijske dajatve se v primerjavi z obstoječo ureditvijo, zaradi
vključitve prispevkov za zdravstveno zavarovanje, sorazmerno
znižuje iz 23,00 % najprej na 16,00 % v letu 2015 %, v letu 2016 pa
na 9,59 %. Sredstva iz koncesijske dajatve se bodo tudi v prihodnje
namenjala za štipendije (8,41 o.t., od 1. 1. 2016 pa 2,0 o.t.),
delovanje Študentske organizacije Slovenije (3,795 o.t.) in stroške
organizacij za posredovanje (3,795 o.t.). Kljub vključitvi
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov
za zdravstveno zavarovanje in sorazmernem zvišanju stroškov
začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, je treba
poudariti, da bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi
v prihodnje ostalo ena najcenejših oblik dela na trgu.
Državni zbor je sprejel tudi spremembe Zakona o
interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva.
S temi spremembami še za eno leto podaljšujemo možnost
uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih
oseb. Delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno
osebo, mlajšo od 30 let, ki je vsaj tri mesece pred zaposlitvijo
prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, bo za dve leti v celoti
oproščen plačila prispevkov (t.j. prispevkov delodajalca za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje,
zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer
brezposelnosti).
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [19.12.2014].