www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">

 

Vlada
sprejela Mnenje vlade k
Mnenju Državnega sveta o Dopolnjenem predlogu zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o dohodnini

 

Vlada
RS je na redni seji dne 9. julija 2015 sprejela Mnenje Vlade RS k Mnenju Državnega
sveta o Dopolnjenem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dohodnini (ZDoh-2R) – nujni postopek in ga pošlje
Državnemu zboru RS.

 

Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije s podporo 5000 volivk in volivcev in vlada, sta,
prvi predlagatelj po skrajšanem in vlada po nujnem postopku, hkrati
predložila v zakonodajni postopek predloge za spremembe Zakona o
dohodnini (ZDoh-2), ki se v enem delu nanašajo na isto vsebino. In
sicer je 5000 volivk in volivcev predlagalo spremembe v 2. in 3.
točki 26. člena zakona, s katerimi se usklajujejo ukrepi kmetijske
politike, ki so dohodnine oproščeni, z ukrepi, določenimi v novem
programskem obdobju 2014-2020 in dopolnitev oprostitev s plačili
za pomoč za
zagon dejavnosti za mlade kmete. Predlagali pa so tudi poseg v
drugi odstavek 47. člena ZDoh-2 na način, da se ukine obveznost
ugotavljanja dohodka na podlagi knjigovodstva na večjih kmetijah
(na kmetijah, ki v povprečju dveh predhodnih davčnih let s
pavšalnim dohodkom presežejo znesek 7.500 evrov.

 

Vlada pa je
predlagala sistemski in celovit poseg v 26. člen ZDoh-2, s katerim
se usklajuje
določbe z novimi predpisi s področja kmetijstva, in sicer z
zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter predpisi, s katerimi se določa
ukrepe nove finančne perspektive skupne kmetijske politike EU od
2014 do 2020 ter predlagala odpravo dveh neskladij z zakonodajo EU,
ki jih je treba odpraviti z vidika pravil EU o prostem gibanju oseb
in delavcev ter pravice do ustanavljanja znotraj EU, in sicer bi
bilo treba eno neskladje odpraviti že pred koncem leta 2014
(spremembe 96. in 116. člena ZDoh-2). Obenem je vlada predlagala
bolj jasno določbo za drugi odstavek 49. člena ZDoh-2, s katerim se
ureja način obravnave prihodkov in odhodkov ob prehodih med
različnimi načini določanja davčne osnove (čisti pavšal, sistem
normiranih odhodkov, sistem dejanskih prihodkov in
odhodkov).

 

Odbor za finance in
monetarno politiko Državnega zbora je kot matično delovno telo na
11. seji dne 23. 6. 2015 obravnaval oba predloga zakonov hkrati in
sprejel sklep, da se dopolnjen predlog zakona pripravi na podlagi
vladnega predloga zakona (ZDoh-2R), nujni postopek, EPA 574-VII, v
katerega se vključi 3. člen predloga zakona volivk in volivcev
(ZDoh-2P), s katerim se ukinja obveznost vodenja knjig na večjih
kmetijah. Odbor je opravil drugo obravnavo dopolnjenega Predloga
zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), in
na podlagi sprejetih amandmajev, ki sledijo pripombam Zakonodajno
pravne službe Državnega zbora in tudi celovito urejajo prehodne
določbe, sprejel Dopolnjen predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona  Z sprejetim amandmajem se tudi ureja, da
se bodo za ugotavljanje dohodka na podlagi knjigovodstva lahko
prostovoljno odločale le kmetije, ki so tudi zavezanke za sistem
davka na dodano vrednost.

 

Dopolnjen predlog
zakona je bil predstavljen na 31. seji Državnega sveta dne 1. 7.
2015, kjer je minister za finance povzel, da se vlada s
predlaganimi rešitvami, sprejetimi ob drugi obravnavi zakona na
Odboru za finance in monetarno politiko, strinja in da v danih
razmerah ne nasprotuje ukinitvi obveznega vodenja knjig na večjih
kmetijah, da pa se pričakuje, da se bo problematika knjigovodstva
na kmetijah ponovno proučila po izvedbi celovite primerjalne
analize učinkovitosti vseh režimov pavšalne obdavčitve v sistemu
dohodnine, ki se pripravlja že v letošnjem letu in predvsem po
uveljavitvi nove metode ugotavljanja katastrskega dohodka, kar se
načrtuje za leto 2017.

 

Iz poročila
Državnega sveta izhaja, da svet Dopolnjeni Predlog zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2R) – nujni
postopek podpira.

 

Vlada ugotavlja, da
je Dopolnjeni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini (ZDoh-2R) – nujni postopek ustrezna kompromisna rešitev
med obema zakonskima predlogoma, da je dobil podporo Državnega
sveta in znatnega dela volivk in volivcev, zato predlog zakona
podpira in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo
obravnavo.

 

 

Vlada
sprejela mnenje k Mnenju Državnega sveta k Predlogu zakona o
davčnem potrjevanju računov

 

Vlada
RS je na seji sprejela mnenje k Mnenju
Državnega sveta k Predlogu zakona o davčnem potrjevanju
računov.

 

Državni svet je 10.
6. 2015 na svoji 30. seji sprejel mnenje k Predlogu zakona o
davčnem potrjevanju računov, in sicer da Državni svet ne podpira
predloga zakona.

Negativno mnenje je
utemeljil s sledečimi razlogi in pripombami:

·     
vzporedno z
uvajanjem sistema davčnega potrjevanja računov je potrebno
pripraviti ukrepe za davčno razbremenitev podjetij v obliki posebne
davčne olajšave ali odbitka davka;

·     
potrebno bi bilo
razmisliti o učinkovitejših in cenovno dostopnejših tehnoloških
možnostih nadzora gotovinskega poslovanja;

·     
natančneje je
potrebno določiti izjeme od obveznosti izvajanja postopka davčnega
potrjevanja računov. Državni svet podpira mnenje kmetov, da bi
morala biti v zakonu določena izjema od obveznosti davčnega
potrjevanja računov za prodajo pridelkov, izdelkov in storitev iz
osnovne kmetijske in gozdarske ter drugih kmetijskih dejavnosti ter
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pod določenimi pogoji, kot je
obseg letnega prometa in/ali povprečno dnevno število izdanih
računov. Prav tako bi morale biti izvzete kmetije, ki na novo
vstopajo v navedene dejavnosti v prvem letu vstopa, kmetijske
dejavnosti, ki se opravljajo zgolj občasno (npr. osmice) in
področje številčenja živali v hlevih. Iz obveznosti potrjevanja
računov bi morale biti izvzete tudi fizične in pravne osebe,
katerih letni promet ne presega višine šestih neto povprečnih plač
preteklega koledarskega leta;

·     
obveznost
potrjevanja računov bi se morala ločevati glede na to, ali gre za
poenostavljene račune v skladu s 83. členom ZDDV-1 ali pa gre za
popolne račune v skladu z 82. členom ZDDV-1, pri katerih je že
zagotovljena sledljivost v nadzoru in vsebujejo podatke o kupcih
oziroma plačnikih;

·     
obveznost
potrjevanja računov ne preprečuje neizdajanja računov;

·     
globa za kupca, ki
ne prevzame računa oziroma tega ne predloži pooblaščeni osebi na
zahtevo ob odhodu iz poslovnega prostora v višini 40 do 400 evrov
je previsoka in nesorazmerna s težo kršitve.
 
Vlada na navedene razloge
nepodpore Predlogu zakona podaja naslednje mnenje:
 

1. V zvezi z ukrepi
za davčno razbremenitev podjetij v obliki posebne davčne olajšave
ali odbitka davka vlada pojasnjuje, da niso predvideni dodatni
mehanizmi za povračilo stroškov nakupa opreme, poleg že obstoječih,
saj  je s predlogom zakona v obravnavi zavezancem dana možnost
proste izbire glede načina izdaje računov in čas dveh let, da se
prilagodijo na novo ureditev. Do 1. januarja 2018 lahko zavezanci
izdajajo račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov ali
z uporabo vezane knjige računov v skladu s predlogom zakona. Izdaja
in potrjevanje računov bo omogočena tudi z uporabo brezplačne
spletne aplikacije na portalu eDavki. Zavezanec bo moral zagotoviti
le ustrezno internetno povezavo. Upoštevaje navedeno sofinanciranje
nakupa opreme s strani države ni predvideno.

 

Skladno z obstoječo
davčno zakonodajo pa ima zavezanec za investicije v opremo za
izvajanje Zakona o davčnem potrjevanju računov že sedaj možnost
uveljavljanja davčnih olajšav. V skladu z davčnimi predpisi se
stroški nakupa davčnih blagajn, ureditve dostopa do interneta itd.
priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo.
Pri nakupu računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa
uveljavi amortizacijsko stopnjo 50 %. Poleg tega lahko zavezanci v
skladu z že veljavno zakonodajo uveljavljajo davčno olajšavo za
investicijo v davčne blagajne. V skladu s 55.a členom Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje
davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in
neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Na
podlagi 66.a člena Zakona o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo
in neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Vlada
nadalje pojasnjuje, da bi bil ukrep financiranja nakupa nove opreme
destimulativen za zavezance, ki so v preteklosti že vlagali v
razvoj poslovne informacijske tehnologije in zato ne potrebujejo
posebne nove opreme, zavezanci ki niso sledili temu trendu pa bi s
tem predlogom dobili povrnjene stroške razvoja informacijskega
sistema.

 

2. Glede očitka, da
bi bilo potrebno razmisliti o učinkovitejših in cenovno
dostopnejših tehnoloških možnostih nadzora gotovinskega poslovanja
vlada pojasnjuje, da je bil model davčnih blagajn, kot je predviden
s predlogom zakona, v postopku priprave akcijskega načrta prepoznan
kot cenovno najugodnejši za zavezance in hkrati najučinkovitejši z
vidika možnosti nadzora. Proučena sta bila dva temeljna modela, in
sicer model certificirane strojne opreme za beleženje in
shranjevanje podatkov o izdanih računih, brez možnosti poseganja v
zapisane podatke, in model postopka davčnega potrjevanja računov,
za izvajanje katerega je potrebna le nadgradnja obstoječih sistemov
za izdajo računov z elektronsko povezavo z davčnim organom. Vidik
stroškov za zavezance je bil med najpomembnejšimi kriteriji pri
izboru modela davčnih blagajn, ki jih uporabljajo v državah
EU.

 

3. V zvezi z
določitvijo izjem od obveznosti izvajanja postopka potrjevanja
računov je Vlada sledila cilju uvedbe enovitega sistema, ki temelji
na obveznem potrjevanju računov za vse zavezance, ki so v skladu z
davčnimi predpisi zavezani k izdajanju računov, razen določenih
izjem, pri katerih za to obstajajo utemeljeni razlogi. S tem se
zagotavlja ustrezna sledljivost ter posledično pravilnost obračuna
vseh davkov in drugih dajatev. Tudi za majhne poslovne subjekte je
s predlogom zakona omogočeno dvoletno prehodno obdobje, v katerem
zavezanci sami izberejo način izdaje računov v skladu s predlogom
zakona ter je predviden čas dveh let za prilagoditev na novo
ureditev. Trajno bo omogočena spletna aplikacija za izdajo računov
v skladu s  predlogom zakona na portalu eDavki. Vlada je tako
sledila določitvi ozkega kroga zavezancev, ki opravljajo dobave
blaga in storitev, za katere je predvidena izjema od obveznosti
potrjevanja računov, da se zagotovi enaka davčna obravnava
zavezancev, ki so v primerljivem položaj. Zato vlada meni, da ni
utemeljenih razlogov za izključitev posamezne skupine zavezancev iz
obveznosti po tem zakonu na podlagi dejavnosti, ki jo opravljajo.
Obveznost potrjevanja računov velja za vse subjekte z majhnim
prometom enako, tudi za kmete oziroma kmečka gospodinjstva, ki
izpolnjuje pogoje za zavezanost po predlogu zakona, in sicer, da so
na podlagi drugih predpisov dolžni voditi poslovne knjige in
evidence ter morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev in je
dobavljeno blago ali storitev plačana z gotovino. V primeru
določanja meje, pod katero poslovni subjekti niso zavezani k
izvajanju zakonskih ukrepov, nad to mejo pa zakon poslovnim
subjektom nalaga tako stroškovne kot administrativne obremenitve,
obstaja nevarnost za izogibanje zakonskim obveznostim. V primeru
določitve praga za nastanek obveznosti potrjevanja računov bi se
lahko zavezanci izognili izvajanju te obveznosti s prirejanjem
podatkov o prometu tako, da bi promet ostal pod pragom šestih neto
povprečnih plač preteklega koledarskega leta, kar pa je prav to,
kar želi vlada s predlaganim zakonom preprečevati in preganjati.
Zaradi navedenega vlada ne podpira predloga Državnega sveta za
vključitev zavezancev z letnim prometom, ki ne presega določenega
praga, med izjeme od obveznosti potrjevanja računov.

 

4. S posredovanjem
podatkov o izdanih računih in njihovo analizo bo Finančni upravi
omogočen bolj učinkovit nadzor nad ustreznostjo obračunavanja
dajatev kot je sedanji sistem naknadnih kontrol. V skladu s
predlogom zakona mora zavezanec za namene dodelitve enkratne
identifikacijske oznake računa (EOR) med drugim sporočiti tudi
davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene DDV
kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z
davčnimi predpisi navedeni na računu. Zavezanci morajo izdati račun
v skladu z 82. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju: ZDDV-1) le, če izdajo račun drugemu davčnemu
zavezancu za DDV pri čemer morajo identifikacijsko številko za DDV
kupca ali naročnika navesti le v primeru, da je kupec ali naročnik
pod to številko prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je
dolžan plačati davek na dodano vrednost (v primeru uporabe obrnjene
davčne obveznosti) ali v primeru dobave blaga v skladu s 46. členom
ZDDV-1 (oproščene dobave blaga znotraj EU). V kolikor pa zavezanec
izda račun drugemu davčnemu zavezancu, z zneskom na računu (brez
DDV), ki ni višji od 100 evrov, ali malemu davčnemu zavezancu
oziroma fizični osebi, pa izda račun v skladu s 83. členom ZDDV-1,
pri čemer se podatek o kupcu na računu ne zahteva. Iz navedenega
izhaja, da v številnih primerih ne bo potrebno pošiljati podatkov o
kupcih oziroma naročnikih, razen v primeru, če je opravljena
storitev davčnemu zavezancu v drugo državo članico Evropske unije,
ki je v tej drugi državi članici določen kot plačnik davka na
dodano vrednost. Če je podatek o kupcu na računu naveden na podlagi
nedavčnih predpisov, tega podatka ni potrebno posredovati davčnemu
organu na podlagi predloga Zakona o davčnem potrjevanju računov. Na
podlagi navedenega vlada meni, da z vidika obveznosti davčnega
potrjevanja računov ne obstajajo utemeljeni razlogi za drugačno
obravnavo računov, izdanih po 82. in po 83. členu ZDDV-1. S
sporočanjem podatkov bo omogočena ustrezna analiza zbranih podatkov
in s tem ustrezna analiza tveganosti zavezancev ter učinkovito
usmerjeno izvajanje naknadnih kontrol.

 

5. Predlog zakona v
prvi vrsti naslavlja zagotavljanje sledljivosti sprememb na izdanih
računih, posredno pa tudi neizdajanje računov. Uvajanje davčnih
blagajn spremljajo vzporedne aktivnosti za dvig davčne kulture in
zavedanja kupcev o pomenu izdajanja računov, zlasti z ozaveščanjem
mladih. S tem namenom je bila tudi v sam predlog zakona vključena
določba, ki kupcu nalaga obveznost prevzema, zadržanja in
predložitve računa na zahtevo pooblaščeni osebi nadzorne
institucije, ter določbo o globi za kupca. S predlogom zakona se
Finančni upravi Republike Slovenije zagotavljajo podatki o izdanih
računih za analize, na podlagi katerih bo mogoče prepoznavanje
zavezancev, pri katerih obstaja tveganje oziroma sum za neizdajanje
računov.

 

6. V zvezi z očitki,
da je globa za kupca, ki ne prevzame računa oziroma tega ne
predloži pooblaščeni osebi na zahtevo ob odhodu iz poslovnega
prostora previsoka in nesorazmerna s težo kršitve, Vlada
pojasnjuje, da je Odbor za finance in monetarno politiko na seji
dne 23. 6. 2015 že sprejel amandma, na podlagi katerega je za
prekršek kupca predvidena enotna globa v višini 40 evrov. S tem so
bile upoštevane tudi nekatere pripombe zainteresirane
javnosti. 

 

 

Vlada
sprejela mnenje k Mnenju Državnega sveta k Dopolnjenemu predlogu
Zakona o fiskalnem pravilu

 

Vlada
RS je na seji sprejela mnenje k Mnenju
Državnega sveta k Dopolnjenemu predlogu Zakona o fiskalnem pravilu
(ZFisP-1) – druga obravnava.

 

Državni svet je 1.
7. 2015 na svoji 31. seji sprejel mnenje k Dopolnjenemu predlogu
Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), in sicer da Državni svet
dopolnjen predlog zakona podpira.

 

Na podlagi
navedenega je vlada sprejela naslednje stališče do tega
mnenja:

Vlada se z mnenjem
strinja, v
zvezi z izpostavljenimi vprašanji v mnenju Državnega sveta pa vlada
podaja naslednje obrazložitve:

 
1.  K pripravi izvedbenega zakona o
fiskalnem pravilu smo se zavezali že s spremembo 148. člena Ustave
Republike Slovenije v maju 2013. Ta določa načelo, da morajo biti
prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi
brez zadolževanja, način in časovni okvir izvajanja tega načela pa
ustava prepušča izvedbenemu zakonu. Osrednji del predloga
izvedbenega zakona zato predstavljajo določbe, ki
operacionalizirajo načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov
države brez zadolževanja, ki ga določa 148. člen ustave.
Srednjeročno uravnoteženost se bo v skladu s tem zakonom
 presojalo glede na vrednost strukturnega salda sektorja
država kot celote, ki v srednjeročnem obdobju v povprečju ne sme
biti negativen, v posameznem letu pa strukturni primanjkljaj ne sme
presegati 0,5 % BDP.

 
2.  Predlog zakona določa tudi
prehodno obdobje za postopno odpravo strukturnega primanjkljaja
sektorja država. To pomeni, da bo potrebno v prihodnjih letih
strukturni primanjkljaj sektorja država, ki trenutno znaša 2,5 %
BDP, postopno zniževati za nekje 0,5 odstotne točke letno. Ta
postopnost, ki jo določa predlog zakona, bo preprečila, da bi bili
zaradi uvedbe fiskalnega pravila potrebni veliki enkratni rezi
obsega javnofinančnih izdatkov. Za izpolnjevanje tega pravila v
času gospodarske rasti skupnega obsega izdatkov namreč ne bo
potrebno zmanjševati, bo pa njihovo rasti potrebno omejiti na
raven, ki bo nižja od stopnje rasti BDP.

 
3.  Predlog zakona predvideva še
vzpostavitev Fiskalnega sveta kot samostojnega in neodvisnega
državnega organa, saj so njegove naloge ključne za izvajane zakona.
Pripravljal bo namreč ocene skladnosti fiskalne politike s
fiskalnimi pravili. Predlog zakona tako določa sestavo in način
imenovanja članov Fiskalnega sveta, njegove naloge in ostale
elemente, ki so potrebni za njegovo vzpostavitev in
delovanje.

 

Fiskalni svet bo
imel v skladu s predlogom zakona tri člane, ki jih na predlog vlade
z dvotretjinsko večino imenuje državni zbor. Za člane fiskalnega
sveta bodo skladno s predpisanimi pogoji lahko imenovani
strokovnjaki s področja javnih financ, makroekonomije in
ekonomije.

 

Predvidene naloge
fiskalnega sveta obsegajo spremljanje vzdržnosti in skladnosti
predvidene in izvršene fiskalne politike s fiskalnimi pravili, kar
se bo ocenjevalo za sektor država kot celoto. Fiskalni svet bo na
podlagi podatkov in analiz, ki se redno objavljajo v Biltenu javnih
financ, spremljal tudi tekoče izvrševanje blagajn javnega
financiranja. Poleg tega bo podajal ocene glede nastanka in
prenehanja izjemnih okoliščin, potrebe po sprožitvi popravljalnega
mehanizma v primeru odstopanj od pravil in ocene glede ustreznosti
predlaganih ukrepov v okviru popravljanega mehanizma. Ker bodo te
ocene javne, bo imel Fiskalni svet izjemno pomemben vpliv na
oblikovanje javnega mnenja. Vlada bo dolžna do mnenja Fiskalnega
sveta oblikovati svoje stališče ter ga z obrazložitvijo, katere
elemente ocene namerava spoštovati in katerih ne ter zakaj,
posredovati v državni zbor.

 

 

Vir: Povzeto po
spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[10.07.2015].

 
</div>
</body>
</html>

Iza - 11.07.2015 - 10:30

Kako tipično delovanje kmetijske zbornice. Zna se hitro organizirat, kadar gre za kakšne odpise in oprostitve obdavčitve in za razno razne razdeljevanje subvencij, v Pomurju pa še kar gojijo koruzo in suša

je za njih še vedno nepredvidljiva zadeva in namakanje je skoraj znastvena fantastika...

Kje pa so oprostitve za zagon dejavnosti nekmetev...