Vlada sprejela predlog Zakona o
zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev
Vlada RS je določila besedilo
predloga Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in
ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru RS.
Temeljni razlog za pripravo novega
zakona je nova ureditev oziroma prilagoditev področja zaposlovanja
in dela tujcev v Republiki Sloveniji določbam Zakona o tujcih
(Uradni list RS, št. 26/14, 90/14, v nadaljnjem besedilu: ZTuj), ki
na podlagi prenosa Direktive 2011/98/EU uvaja koncept enotnega
dovoljenja za prebivanje in delo, ki se bo po novem izdajal v
enotnem postopku na upravnih enotah.
S prenosom vsebine določb Direktive 2011/98 EU
se v tujsko zakonodajo uvaja t. i. načelo "vse na enem
mestu" za vse tujce, ki bodo zaprosili za izdajo dovoljenja za
prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, dodatno pa bodo enotno
dovoljenje lahko pridobili tudi tujci zaradi opravljanja sezonskega
dela, opravljanja dela kot samozaposlena oseba, za čezmejno
opravljanje storitev kot napoteni delavci (te kategorije v področje
uporabe direktive niso vključene). Načelo vse na enem mestu, ki je
bilo z zakonom leta 2011 uvedeno za pridobitev dovoljenja za
prebivanje iz razloga visokokvalificirane zaposlitve (modra karta
EU), omogoča tujcu, da si uredi enotno dovoljenje za delo in
dovoljenje za prebivanje na enem mestu (na upravni enoti). Pri tem
predlagana ureditev ne odstopa bistveno od že uveljavljene ureditve
za pridobitev dovoljenja za prebivanje iz razloga
visokokvalificirane zaposlitve (modra karta EU).
To pomeni, da tujci, državljani tretjih držav,
ki so v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali
dela, ne bodo več potrebovali dveh dovoljenj, saj bo enotno
dovoljenje nadomestilo tako dovoljenje za prebivanje kot tudi
delovno dovoljenje. Izjema od enotnega dovoljenje je le dovoljenje
za sezonsko delo za čas do treh mesecev, saj v tem primeru tujci,
državljani tretjih držav, po novem ne bodo več potrebovali
dovoljenja za prebivanje. Takšna ureditev ne ruši koncepta enotne
vstopne točke za tujce, ker vlagatelj ni tujec, prispeva pa k
hitrejši izdaji dovoljenja, saj lahko v teh primerih tujci delajo
in prebivajo v Sloveniji že na podlagi dovoljenja za sezonsko
delo.
Oblike in postopek za izdajo ali podaljšanje
enotnih dovoljenj določa ZTuj, predlog Zakona o zaposlovanju,
samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljnjem besedilu: ZZSDT) pa
določa le pogoje za podajo različnih vrst soglasij zavoda k izdaji
enotnih dovoljenj. Podano soglasje po ZZSDT nadomešča delovno
dovoljenje in ga Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v
nadaljnjem besedilu: zavod) poda pod različnimi pogoji glede na
posamezen namen, tako kot sedaj veljavni zakon določa različne
oblike delovnih dovoljenj glede na namen za katerega se delovno
dovoljenje izda.
Enotno dovoljenje se bo izdajalo v obliki
izkaznice. Tujcu, državljanu tretje države, ki bo v času
veljavnosti izkaznice zamenjal delodajalca, delovno mesto pri istem
delodajalcu, želel nadaljevati delo na podlagi druge pogodbe
civilnega prava ali se zaposliti še pri drugem delodajalcu, se bo
na podlagi soglasja zavoda izdala le pisna odobritev in mu do
izteka veljavnosti izkaznice le–te ne bo potrebno
menjati.
V predlog novega zakona so vključene še druge
pomembnejše rešitve, med katerimi jih večina, v primerjavi z
veljavno ureditvijo, pomeni poenostavitev oziroma odpravo določenih
postopkov.
Vlada sprejela mnenje k pobudi poslanca za
pripravo novele Zakona o DDV
Vlada RS je določila besedilo mnenja Vlade Republike
Slovenije k poslanski pobudi mag. Mateja Tonina za pripravo novele
Zakona o davku na dodano vrednost, in ga pošlje Državnemu zboru
RS.
Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih
demokratov predlaga, da ministrstvo za finance pripravi novelo
Zakona o davku na dodano vrednost, kjer naj se prag za obvezen
vstop v sistem DDV dvigne iz sedanjih 50.000 na 100.000 EUR ter, da
naj se za to spremembo hkrati pridobi tudi soglasje Sveta
EU.
Vlada RS nasprotuje predlogu za povišanje praga
za obvezen vstop v sistem DDV iz sedanjih 50.000 na 100.000
EUR.
Eden izmed razlogov je, da ukrep povišanja
praga za obvezen vstop v sistem DDV pomeni zmanjševanje učinka
nevtralnosti sistema DDV, ki se uveljavlja s kreditno metodo ali
metodo odbitka, po kateri se DDV sicer obračunava od vsake dobave
blaga ali storitev, obveznost DDV za davčno obdobje pa se ugotovi
kot razlika med obračunanim DDV in odbitkom DDV. Načelo
nevtralnosti, kot temeljno načelo sistema DDV, namreč zahteva, da
ne pride do kopičenja davčne obveznosti, kar pomeni, da se v
sistemu DDV davčnemu zavezancu omogoči, da lahko celotno davčno
breme prek odbitka DDV prevali na svojega kupca, ne pa, da bi
zaradi prepovedi odbitka DDV moral del ali celotni DDV prenesti v
svoje stroške oziroma za ta del zmanjšati svoj dobiček. Na
delovanje načela nevtralnosti pa najbolj vplivajo oprostitve
plačila DDV. Pri dobavah blaga in storitev, ki jih opravi davčni
zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV (mali davčni
zavezanec), dodana vrednost ni obdavčena, ostane pa obdavčena
dodana vrednost vseh prejšnjih faz, saj ta davčni zavezanec nima
pravice do odbitka DDV, vključenega v nabavno vrednost blaga ali
storitev. S tem pride do kopičenja davka v stroških davčnega
zavezanca, kar pa se ravno z uveljavljanjem načela nevtralnosti
želi preprečiti kot tudi, da potrošniki zaradi DDV ne spreminjajo
odločitev o tem, ali in od koga bodo določeno blago oziroma
storitev kupili ali ne. Od poslovne politike malega davčnega
zavezanca bo namreč odvisno kolikšen del stroškov bo prenesel na
kupca oziroma se bo odpovedal delu ali vsemu dobičku, s čimer bo
vplival na določitev cene za blago in storitve, s katerimi tak
davčni zavezanec konkurira na trgu z davčnimi zavezanci,
identificiranimi za namene DDV.
Opozarja tudi, da sprejetje višjega praga za
pavšalno obdavčitev manjših zavezancev z vidika Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini, samo po sebi še ne
predstavlja obveze za zvišanje praga za obvezen vstop v sistem
DDV.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [27.03.2015].