www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada sprejela predlog Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju
 
Vlada je na 115.
redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
in ga posredovala v
obravnavo Državnemu zboru.
 
Pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v
osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji
na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Slovenski
pokojninski sistem pa temelji tudi na načelih vzajemnosti in
solidarnosti. Zaradi načela vzajemnosti in solidarnosti se
posameznikom, ki so 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli
zelo nizke plače, zagotavlja višje pravice, kot bi jim pripadale
glede na pokojninsko dobo in višino plačanih prispevkov.
 
Namen zakona je zagotoviti
najnižjo starostno in invalidsko pokojnino upokojencem z
dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa v višini, da jim
za preživetje ne bo potrebno zaprošati za varstveni
dodatek.
 
S predlogom zakona se
zaradi
zagotovitve socialne varnosti posameznikom z dolgim delovnim stažem
določijo novi zneski najnižje pokojnine, ki so odvisni od dolžine
pokojninske dobe brez dokupa. Po predlogu zakona torej posameznik,
ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pridobi pravico
do starostne ali invalidske pokojnine, ki ne more biti nižja od 500
evrov. Zavarovancu, ki se upokoji z dopolnjenimi več kot 39 leti in
manj kot 40 leti pokojninske dobe brez dokupa se starostna ali
invalidska pokojnina izplačuje v višini 490 evrov. Podobno velja za
zavarovanca, ki sta dopolnila 38 ali 37 let pokojninske dobe brez
dokupa, ki se jima starostna ali invalidska pokojnina, ne glede na
višino odmerjene starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje v
višini 480 evrov oziroma 470 evrov.
 
Zavarovancu se bo najprej
odmerila pokojnina v skladu z drugimi določbami, ki urejajo način
določanja višine starostne ali invalidske pokojnine. V primeru, da
tako ugotovljena višina starostne ali invalidske pokojnine znaša
manj od zakonsko določenega zneska najnižje pokojnine, se starostne
ali invalidska pokojnina izplačuje v višini najnižje pokojnine, ki
se določa s tem zakonom.
 
 
Vlada sprejela predlog Zakona o
čezmejnem izvajanju storitev
 
Vlada je določila
besedilo predloga Zakona o čezmejnem izvajanju
storitev in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru.
 
Predlog zakona ureja čezmejno
izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in
čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, in sicer iz
Slovenije v druge države članice EU ter iz drugih držav EU v
Slovenijo, na podlagi ohranjene vključenosti v obvezna socialna
zavarovanja v matični državi.
 
Temeljni razlog za pripravo
zakona je prenos Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in
Sveta o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in
spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek
informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v pravni red
Republike Slovenije. Cilj direktive je preprečevanje zlorab in
izogibanj na področju napotitev. Na podlagi določil Uredbe št
883/2004 se namreč izdajajo potrdila A1, ki so ključni pogoj za
napotitev delavcev na delo v drugo državo članico EU, ob ohranjeni
vključitvi v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji, s čimer
zakonodajni predlog zaokroženo naslavlja problematiko napotitev
delavcev na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev.
 
Zakon določa pogoje čezmejnega
izvajanja storitev, med katerimi velja z vidika slovenskih
delodajalcev izpostaviti naslednje:

§  delodajalec običajno opravlja
dejavnost v Republiki Sloveniji,

§  delodajalec ne krši pomembnejših
določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice
delavca,

§  napoteni delavec običajno ne
opravlja svojega dela v državi kamor je napoten,

§  storitev se izvaja v okviru
dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki
Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko
družbo ter

§  se storitev izvaja na enega
izmed dovoljenih načinov.
 
Zakon predpisuje pogoje za
izdajo ter prenehanje in odpravo potrdil A1 ter določa postopek in
pristojni organ. Poleg tega zakon predpisuje subsidiarno
odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali
agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Zakon uvaja
tudi sodelovanje med državami članicami EU na področju vročanja
odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na
področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države
članice EU, v kateri se storitev izvaja. Sodelovanje bo potekalo
preko informacijskega sistema za notranji trg (IMI).
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[23.12.2016].
 
</div>
</body>
</html>