Vlada se je seznanila z mnenjem
Ministrstva za zdravje o seznamu ukrepov iz Končnega poročila o
pregledu izdatkov s predlogi nabora možnih rešitev s finančnimi
posledicami za leta 2017 – 2020 na področju socialne varnosti in
pokojninskega varstva
Vlada RS se je na 87. redni seji
seznanila z mnenjem Ministrstva za zdravje o seznamu ukrepov iz
Končnega poročila o pregledu izdatkov s predlogi nabora možnih
rešitev s finančnimi posledicami za leta 2017 – 2020 na področju
socialne varnosti in pokojninskega varstva in predvideno časovnice
izvedbe posameznih ukrepov iz pristojnosti Ministrstva za
zdravje.
Ministrstvo za zdravje ob
pregledu Končnega poročila o pregledu izdatkov s predlogi nabora
možnih rešitev s finančnimi posledicami za leta 2017 – 2020 na
področju socialne varnosti in pokojninskega varstva ugotavlja, da
so na področju zdravstva predlagani trije usklajeni ukrepi na
področju boleznin, in sicer :
- Proučitev možnosti omejitve
trajanja nadomestil za začasno zadržanost na 12 mesecev in s tem
povezanih aktivnosti. Po preteku 6 mesecev bi bila potrebna obvezna
sprožitev postopka za oceno invalidnosti, torej pravočasen sprejem
odločitve, ali je razlog bolezen ali invalidnost. Omejitev
trajanja zahteva prednostno zdravstveno obravnavo aktivne
populacije. Omejitev terja doslednejše spoštovanje dolžnega
ravnanja zavarovanih oseb pri postopkih odločanja o in v času
trajanja bolniškega staleža, zato je potrebno zaostriti določene
pogoje oz. sankcije.
- Proučitev možnosti uvajanja
čakalnih dni za bolniška nadomestila. Zaposleni lahko ostanejo
doma, vendar brez nadomestila plač.
- Proučitev možnosti zasebnega
zavarovanja za primere odsotnosti.
_________
Pravice iz naslova boleznin so
urejene v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju. Ministrstvo za zdravje je že imenovalo projektno
skupino za pripravo predloga novega ZZVZZ, ki bo celovito prenovil
tudi področje pravic, kamor se umeščajo boleznine. Delovna skupina
bo v okviru prenove zakona preučila ustreznost in smotrnost
predlaganih ukrepov.
Vlada sprejela
Mnenje k Predlogu Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela
in zaposlovanja na črno, ki ga je Državnemu zboru Republike
Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani
Jože Tanko)
Predlagatelji
potrebnost sprememb zakona utemeljujejo na visokih stroških za
uvedbo sistema vrednotnic, mnenju, da vrednotnica ne predstavlja
nikakršne dodane vrednosti, temveč zgolj obremenitev javnih
sredstev, mnenju, da vrednotnica predstavlja izjemno lahko
priložnost za prekrivanje dela na črno ter mnenju o neustreznem
sistemu vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za
odpravo navedenih pomanjkljivosti predlagajo naslednje poglavitne
rešitve: (1) ukinitev vrednotnice, (2) nadomestitev sedanje
ureditve z ureditvijo pred uvedbo vrednotnice, (3) svobodno
odločitev posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za
vključitev v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in
sicer za enak obseg kot po dosedanji ureditvi osebnega dopolnilnega
dela preko vrednotnic, (4) prostovoljno vključitev v zavarovanje za
poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Vlada
meni, da ukinitev sistema vrednotnic ni ustrezna rešitev za dosego
navedenih ciljev in poudarja (tudi z vidika stroškov), da je treba
spremljati (tudi) dolgoročne učinke novega sistema osebnega
dopolnilnega dela in tudi celotnega Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno, ki je bil sprejet konec aprila 2014. Glavnina
stroškov, ki so jih imele institucije z uvedbo sistema vrednotnic,
je zgolj enkratnih, učinke vzpostavitve sistema vrednotnic pa bo
moč opazovati še na dolgi rok, saj bodo prihodki v blagajne
stalni.
Vlada Republike
Slovenije predloga Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela
in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1A), ki ga je Državnemu zboru
predložila skupina poslank in poslancev ne podpira, saj so
pomanjkljivosti dosedanjega sistema in zakona utemeljene na
pavšalnih ocenah predlagateljev, predlagane poglavitne rešitve ne
zasledujejo ciljev in načel Predloga Zakona o spremembah Zakona o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1A) in po mnenju
Vlade Republike Slovenije niso ne sistemske, ne razumljive in niti
ne izvršljive.
Vlada sprejela mnenje k
Zahtevi za
oceno ustavnosti šestega odstavka 7. člena, osemintridesete alineje
8. člena ter prvega in drugega odstavka 191. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju in petega odstavka 6.
člena, 42. točke 7. člena ter prvega in drugega odstavka 133. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Konfederacije
slovenskih sindikatov in drugih
Vlada RS je sprejela mnenje k Zahtevi
za oceno ustavnosti
šestega odstavka 7. člena, osemintridesete alineje 8. člena ter
prvega in drugega odstavka 191. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in petega odstavka 6. člena, 42.
točke 7. člena ter prvega in drugega odstavka 133. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) Konfederacije slovenskih
sindikatov, Ljubljana in drugih in ga pošlje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Predlagatelj
izpodbija izpostavljene določbe iz razloga, ker ne omogočajo
ustrezne višine pokojnine za tiste delavce, ki imajo v določenem
obdobju zgolj obračunane ne pa tudi plačane prispevke za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlada meni, da bi
bil zdrugačno razlago izpodbijane ureditve
kot je veljavna,
ogrožen temeljni »zavarovalniški« princip pokojninskega
zavarovanja, in sicer da pravice
temeljijo na plačanih prispevkih, omajana pa bi bila tudi
stabilnost sistema financiranja. Dejstvo, da mora biti pokojninski in invalidski
sistem oblikovan v okviru socialnega zavarovanja, izhaja že iz
samega 50. člena Ustave RS, ki v načelu določa, da je pokojnina
pravica iz socialnega zavarovanja, za katero morajo biti tudi
plačani prispevki. Omejene možnosti delavca za plačilo prispevkov,
ki se sicer plačajo iz njegove plače, so upoštevane pri tem, da se
mu obdobje kljub vsemu šteje v pokojninsko dobo,
zaradi česar ni
oškodovan pri uveljavljanju pravice do pokojnine, ravno tako pride
zgolj do pogojnega vpliva na samo višino pokojnine preko določanja
pokojninske osnove. Osnovno
načelo, da so pravice odvisne od plačila prispevkov, je tako tudi
pri delavcih v delovnem razmerju spoštovano, kljub temu pa je
določena izjema za varovanje njihovih pravic.
Vlada RS meni, da
ureditev upoštevanja obdobja, v katerem so bili prispevki za
delavce zgolj obračunani ne pa tudi plačani, v pokojninsko dobo
omogoča ustrezno varstvo delavcev in se upošteva tako pri
ugotavljanju pogojev za pridobitev pokojnine kot tudi pri odmeri
pokojnine, posledično pa taka ureditev ni
neustavna.
Vlada sprejela mnenje k predlogu
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju
Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije
predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej
Tonin) in ga posreduje Državnemu zboru RS.
Vlada predloga zakona ne podpira, in meni da ni
primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlagatelji menijo, da ureditev, ki je
popolnoma ukinila možnost hkratnega prejemanja polne starostne
pokojnine in opravljanja dejavnosti v polnem obsegu (8 ur
zavarovalnega časa dnevno oziroma 40 ur zavarovalnega časa
tedensko), krivična in vzpostavlja neenakost pred zakonom.
Po njihovem
mnenju mora biti vsem samostojnim
podjetnikom omogočeno, da ohranjajo dejavnost ter hkrati prejemajo
celotno pokojnino.
Predlagajo tudi spremembe ureditve
regresnih/odškodninskih zahtevkov, ki lahko po njihovem mnenju ogrozijo poslovanje predvsem ekonomsko
šibkejših, malih in srednje velikih delodajalcev, še posebej ob
upoštevanju, da le-ti tega rizika ne morejo zavarovati pri zasebnih
zavarovalnicah.
Vlada RS v zvezi s posredovanim
predlogom sprememb ZPIZ-2 izpostavlja, da so bile že v mesecu
februarju predlagane spremembe zakona v zvezi z
odškodninskimi/regresnimi zahtevki Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije zoper delodajalce in posredovane
Vladi RS, ki je tedaj podala obširno mnenje ter razloge, zakaj
ureditev na predlagan način ni mogoča. Nov predlog se od prejšnjega
razlikuje zgolj pri omejitvi odškodnine navzgor, ki po novem
predlogu sprememb ne bo več možen, če bo delodajalec ravnal
namenoma, poleg tega pa se s predlogom predlaga omejitev
odgovornosti delodajalca za delavca v primeru, ko bo škoda nastala
namenoma, saj jo bo po predlogu zakona dolžan v tem primeru
poravnati povzročitelj. Vlada RS tako v zvezi s predlaganimi
spremembami odškodninskih zahtevkov v tem mnenju podaja povzetek
ugotovitev iz predhodnega mnenja, hkrati pa mnenju prilaga še
predhodno posredovano mnenje, ki ga je posredovala že pri predlogu
ZPIZ-2C.
V zvezi s predlogom sprememb
dvojnega statusa samostojnih podjetnikov Vlada RS uvodoma poudarja,
da v zvezi z določbami, ki omogočajo kombinacijo ohranjanja statusa
zavarovanca ob hkratnem prejemanju pokojnine (izplačilo 20%
pokojnine, delna pokojnina), poteka presoja ustavnosti, zato meni,
da je smiselno z nadaljnjimi odločitvami o spreminjanju zakonodaje
počakati do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Tudi v
primeru morebitnega spreminjanja zakonodaje v tem delu pa je
potrebno ravnati preudarno ter uveljaviti ureditev, ki bo enaka za
vse zavarovance.
Vlada ne podpira predloga zakona
saj predlog zakona nasprotuje pravilom odškodninske odgovornosti
delodajalcev, pravilom varstva in zdravja pri delu ter obveznostim,
ki jih delodajalcem nalagajo predpisi s področja delovnega prava,
poleg tega pa je tudi predlagana ureditev dvojnega statusa
nesistemska in pomanjkljiva.
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[13.05.2016].