Finančna uprava RS bo iz tujine prejela podatke o
finančnih računih
Zavezancem, ki
doslej Finančni upravi RS še niso sporočili odprtega plačilnega
računa v tujini, svetujemo, da to storijo čim prej. Če bodo to
storili sami, še preden bo do podatka o njihovem računu v tujini
prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
Podatke o
finančnih računih bank in hranilnic, kot so plačilni računi (TRR),
depozitni računi, skrbniški računi itd. (v nadaljevanju: finančni
računi), ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, bo Finančna
uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od
večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, prejemati
prihodnje leto.
Od prihodnjega leta
dalje bo Finančna uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave
informacij prejela podatke o finančnih računih, ki jih imajo
rezidenti RS odprte v tujini. To pomeni, da bo prejela podatke o
vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju na računu ali
vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini.
V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni,
varčevalni itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku
obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim
letom. Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o
finančnih računih in časovnica izmenjave je objavljena na strani
OECD:
http://www.oecd.org/ctp/exchange-of-tax-information/mcaa-signatories.pdf
Vsak zavezanec, ki
ima odprt plačilni račun v tujini, mora tega, v skladu z Zakonom o
finančni upravi, v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu
uradu. Seznam finančnih uradov s kontaktnimi podatki je objavljen
na spletni strani. Če
tega ne stori, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200
EUR, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 EUR,
za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 EUR. To je zgolj globa, ki se
nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi
sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali ostalih finančnih
računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene
obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene),
so glede tega zagrožene dodatne globe. Odvisno torej od konkretnega
primera.
Vsem zavezancem, ki
doslej še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini,
Finančna uprava RS svetuje, da to storijo čim prej. Če bodo to
storili sami, še preden bo do podatka o njihovem plačilnem računu v
tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni.
- Fizične osebe lahko
plačilni račun v tujini prijavijo
na obrazcu DR-02 (izpolni se rubrika 10),
- Fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost, lahko plačilni račun v tujini prijavijo
na obrazcu DR-03 (izpolni se rubrika
20),
- Pravne osebe lahko
plačilni račun v tujini prijavijo na obrazcu DR-04 (izpolni se rubrika
22).
Zaradi velikega
medijskega zanimanja je v nadaljevanju nekoliko podrobneje
predstavljena izmenjava podatkov o finančnih računih z
Avstrijo.
Avtomatična izmenjava
informacij o finančnih računih je opredeljena v Direktivi Sveta
2014/107/EU, kjer je v 1. točki 2. člena določeno, da začnejo
države članice (vključno s Slovenijo) uporabljati določbe direktive
od 1. januarja 2016. Zaradi obstoječih strukturnih razlik pa je
bilo Avstriji dovoljeno, da lahko začne z uporabo direktive eno
leto pozneje kot druge države članice (2. točka 2. člena Direktive
2014/107/EU) in da prvo avtomatično izmenjavo podatkov izvede šele
do 30. septembra 2018. Ne glede na navedeno, pa se je Avstrija v
času sprejemanja direktive zavezala, da ne bo v celoti izkoristila
odstopanja in da bo začela s prvo izmenjavo informacij septembra
2017 in to le za nove račune posameznikov in subjektov, odprte
v obdobju od 1. oktobra 2016 do 31. decembra 2016. Za druge račune,
ki so veljavni in so bili odprti kadarkoli v preteklosti, pa bo
poročala od leta 2018 dalje.
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije
[21.09.2016].