www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Usklajeni ukrepi za
prestrukturiranje davčnih bremen v javni obravnavi
 
Ljubljana, 12. julij 2016 –
Ministrstvo za finance bo danes v javno obravnavo posredovalo
končni, koalicijsko usklajen predlog davčnega prestrukturiranja.
Končni predlog je bil pripravljen po večmesečnih pogovorih in
usklajevanjih z različnimi deležniki glede procesa davčnega
prestrukturiranja in možnih rešitev, s katerimi bi zmanjšali
obremenitev stroškov dela.
 
Predloga zakonov določata ukrepe
za davčno razbremenitev dela in ukrepe za nadomestitev izpada.
Osnovni namen predlaganih sprememb je znižanje davčne obremenitve
dohodkov iz dela, predvsem s ciljem davčne razbremenitve visoko
strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih, ki najbolj prispevajo
k dodani vrednosti v podjetjih. S tem se bo zagotovilo
konkurenčnejše poslovno okolje za podjetja, ki zaposlujejo v
Sloveniji, ohranjanje delovnih mest v Sloveniji ter pozitiven vpliv
na produktivnost in učinkovitost v podjetjih. Pri tem je za dosego
navedenih ciljev nujno zagotavljanje trajnega strukturnega
uravnoteženja javnih financ in vzdrževanje približno enake ravni
socialne države. Navedeno se bo doseglo s prestrukturiranjem
davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb.
Predlagajo se tudi določene druge spremembe, ki sledijo ureditvi
posameznih zadev, glede katerih so se tekom izvajanja obeh zakonov
pojavila odprta vprašanja.
 
Drugi pomemben namen predlaganih
sprememb v noveli Zakona o dohodnini pa je uskladitev obdavčevanja
dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti s
spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju
kmetijstva in gozdarstva, ki jih prinaša nova ureditev sistema
ugotavljanja katastrskega dohodka. Pomembna je tudi uvedba
določenih administrativnih poenostavitev pri izpolnjevanju davčnih
obveznosti za majhne obsege prve stopnje predelave kmetijskih in
gozdarskih pridelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji.
 
Za prestrukturiranje davčnih
bremen med dohodki iz dela in dohodki pravnih oseb se predlagajo
naslednje spremembe:
·                    
sprememba lestvice
za odmero dohodnine, in sicer med 2. in 3. razred se uvede nov
davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s
stopnjo 34 %, hkrati pa se zniža stopnja dohodnine v četrtem
davčnem razredu z 41 % na 39 %, medtem, ko stopnja v zadnjem
davčnem razredu ostane nespremenjena, to pomeni v višini 50
%;
·                    
zvišuje se
dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne
olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evrov na
11.166,37 evrov;
·                    
uvaja se
razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja
delovna razmerja, v višini 70 % povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji, če je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem
upravičenim delavcem hkrati in če so v splošnem aktu delodajalca
določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za
poslovno uspešnost, ali pa če niso upravičeni vsi delavci, pod
pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila
dela plače za poslovno uspešnost po merilih in kriterijih,
dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali
na podlagi te kolektivne pogodbe,
·                    
zvišuje se stopnja
davka od dohodkov pravnih za dve odstotni točki, in sicer s 17 % na
19 %.
 
Z namenom doseči cilje na
področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti fizičnih oseb se
predlagajo naslednje spremembe:
·                    
v pavšalni način
določanja davčne osnove se vključuje tudi pridelava posebnih
kultur, ki so ustrezno evidentirane pri ministrstvu, pristojnem za
kmetijstvo, ter se ohranja davčna obravnava proizvodnje vina ne
glede na obseg v okviru osnovne kmetijske dejavnosti;
·                    
kot dohodek v zvezi
z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se opredeli
tudi dohodek, dosežen z malim obsegom prve stopnje predelave
lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v določene izdelke, in
se določi oprostitev dohodnine od tega dohodka, posledično pa za
davčne namene ne bo potrebno voditi knjigovodstva oziroma ustreznih
evidenc, kot sedaj, in davčno potrjevati računov. Mali obseg
predelave se določi s prihodkovnim pragom;
·                    
jasneje se ureja, da
se kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
rezidentov šteje tudi dohodek od pridelave na kmetijskih in gozdnih
zemljiščih izven Slovenije;
·                    
za leta 2017, 2018
in 2019  mehanizem postopnega prehoda posameznega kmečkega
gospodinjstva oziroma člana kmečkega gospodinjstva na višje
obveznosti iz naslova dohodnine in posredno prispevkov za socialno
varnost.
 
Druge predlagane
spremembe:
·                    
v noveli Zakona o
dohodnini so predlagane spremembe na naslednjih področjih: status
dvojnega rezidentstva, obdavčitev bonitet v povezavi s promocijo
zdravja na delovnem mestu, obdavčitev denarnih odškodnin za
nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča
za človekove pravice, obdavčitev zavezancev, ki prejemajo dohodek
iz delovnega razmerja iz tujine, dohodki od prihrankov v obliki
obresti, dobički iz kapitala, doseženi pri odsvojitvi deleža v
družbah tveganega kapitala, in olajšava za donacije za izplačila
političnim strankam;
·                    
v noveli Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb se predlagane spremembe na
naslednjih področjih: ukinitev olajšave za donacije političnim
strankam, črtanje ugodnosti glede družb tveganega kapitala (črtanje
posebne stopnje za družbe tveganega kapitala in črtanje izvzema
dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev v družbah tveganega
kapitala) in urejanje davčne obravnave amortizacije dobrega
imena.
 
Predlagane rešitve novele Zakona
o dohodnini bodo imele za posledico znižanje prihodkov državnega
proračuna iz naslova dohodnine v skupnem znesku okoli 106 mio
evrov. Predlagane rešitve novele Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb pa zvišanje prihodkov državnega proračuna iz naslova davka od
dohodkov pravnih oseb za okoli 60 mio evrov letno. Neto finančni
učinek novel obeh zakonov bo torej znižanje prihodkov državnega
proračuna za okoli 46 mio evrov, ki se bo pokril s povečanjem
učinkovitosti pobiranja davkov.
 
Sprememba lestvice za odmero
dohodnine pomeni znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki
prejemajo dohodke nekje nad 1,6 povprečne plače v Republiki
Sloveniji (ne letnem nivoju je to 31.140 evrov), in sicer to pomeni
znižanje za približno 10 % vseh zavezancev. Zavezancu, ki prejema
dohodek v višini 1,64 povprečne plače in uveljavlja samo splošno
olajšavo, se bo znižala davčna obremenitev za približno 39 evrov
letno (3 evre na mesec), zavezancu z dohodkom v višini dveh
povprečnih plač za okoli 412 evrov letno (34 evrov na mesec). Pri
zavezancu, ki prejema dohodek v višini 3 povprečnih plač, bo imel
letno davčno obveznost nižjo za približno 1.440 evrov (mesečno
okoli 120 evrov). Povišanje dohodkovnega praga za najvišjo dodatno
splošno olajšavo za 300 evrov bo imelo za posledico znižanje davčne
obveznosti za 19.738 zavezancev, upravičencev do dodatne splošne
olajšave. Pri dohodku v višini 11.000 evrov na letnem nivoju bodo
zavezanci razbremenjeni za okoli 335 evrov letno oziroma za okoli
28 evrov mesečno.
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[13.07.2016].
 
</div>
</body>
</html>