www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
DZ RS sprejel noveli s področja
pravosodja – Zakona o sodnih taksah ter Zakona o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju

 

Poslanke in poslanci
so na 17. redni seji Državnega zbora RS sprejeli noveli pravosodnih
zakonov, in sicer novelo Zakona o sodnih taksah ter novelo Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (ZFPPIPP).

 

Novela Zakona o
sodnih taksah pomembno spreminja predvsem ureditev na področju
taksnih ugodnosti. Med taksne ugodnosti štejemo celotno ali delno
taksno oprostitev, odlog plačila in obročno plačilo sodnih
taks.

 

Novela Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju bistveno omejuje možnosti zlorab na področju osebnih
stečajev. Novela zakona skozi vrednostno usmeritev, ki jo vsebuje
načelo vestnosti in poštenja, na novo definira namen odpusta
obveznosti in opredeljuje zlorabo pravice do odpusta
obveznosti.

 

Poslanke in poslanci
so novelo Zakona o sodnih taksah podprli z 57 glasovi, novelo
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju pa z 43 glasovi.

 

 

Novela
Zakona o sodnih taksah

 

S sprejetimi
spremembami in dopolnitvami se Zakon o sodnih taksah usklajuje z
Ustavo Republike Slovenije tako, da kot pogoj za celotno oprostitev
plačila sodnih taks določa kriterij občutnega zmanjšanja sredstev
za preživljanje stranke ali njenih družinskih članov. Celotna
taksna oprostitev ne bo več vezana na prejemanje denarne socialne
pomoči oziroma izpolnjevanje pogojev za njeno prejemanje, saj je
Ustavno sodišče presodilo, da je takšno pogojevanje ustavno
neskladno. Ne glede na navedeni kriterij pa bo v vsakem primeru do
celotne taksne oprostitve upravičena stranka, katere mesečni
dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne
presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka,
določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, kar
predstavlja materialni pogoj za prejemanje redne brezplačne pravne
pomoči.

 

Na področju taksnih
oprostitev se poleg navedenega predlaga poenotenje načina
ugotavljanja materialnega položaja strank in njihovih družinskih
članov z načinom ugotavljanja materialnega položaja prosilcev za
brezplačno pravno pomoč in za pravice iz javnih sredstev s področja
socialnega varstva. Vzpostavlja se pravna podlaga za elektronski
dostop sodišč do zbirk podatkov, določenih v Zakonu o uveljavljanju
pravic iz javnih sredstev, na podlagi katerih bodo sodišča po
uradni dolžnosti ugotavljala materialni položaj strank in njihovih
družinskih članov. V skladu s tem se določa strankam prijaznejši
način vlaganja predlogov za taksne ugodnosti.

 

Z namenom znižanja
stroškov občin se med subjekte, ki so po Zakonu o sodnih taksah
oproščeni plačila sodnih taks, vključujejo tudi posredni
proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti občin.

 

Zaradi uskladitve
Zakona o sodnih taksah z materialnimi predpisi in zaradi uskladitve
višin sodnih taks s stroški posameznih sodnih postopkov se predlaga
določitev nekaterih sodnih taks na novo, črtanje nekaterih, pri
nekaterih taksah pa se predlaga sprememba njihove višine, nastanka
taksne obveznosti ali zavezancev za njihovo plačilo. Tovrstne
spremembe in novosti se nanašajo predvsem na takse za postopek o
zahtevi za sodno varstvo v okviru postopka o prekrških, takse po
Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja
posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k
stavbi, takse za individualne delovne spore zaradi izplačila
denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje
in takse za postopke v zvezi evropskim potrdilom o
dedovanju.

 

Novela
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju

 

Institut osebnega
stečaja je bil v luči nekaterih odmevnejših primerov konec lanskega
leta predmet širše javne in strokovne razprave, v kateri so bile
identificirane predvsem možnosti za dodatno nadgradnjo in zamejitev
zlorab tega instituta. Ministrstvo za pravosodje je k spremembam
pristopilo prioritetno, tudi v luči tega, da se dodatne varovalke
pred zlorabami uveljavijo čimprej in veljajo za čim širši krog –
konkretno bodo recimo dodatne varovalke pri ovirah za odpust
obveznosti prišle v poštev pri vseh postopkih, kjer sodišče še ni
sprejelo sklepa o odpustu obveznosti.

 

Novela zakona skozi
vrednostno usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja,
na novo definira namen odpusta obveznosti in opredeljuje zlorabo
pravice do odpusta obveznosti.

 

Namen odpusta
obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti
odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti (iz prodaje
premoženja pred začetkom stečajnega postopka in premoženja (npr.
plače), pridobljenega med preizkusnim obdobjem). Novela zakona
določa dve temeljni skupini ovir proti odpustu
obveznosti:

(1) v prvo skupino
spadajo ovire, ki se nanašajo na:

– pravnomočno
obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali
gospodarstvu;

– položaj, če je
bilo o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno in od
pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let – so mu bile
obveznosti enkrat že odpuščene, po novem pa tudi v primeru, ko mu
je bi odpust že zavrnjen ali razveljavljen;

 

(2) v drugo skupino
pa spadajo ovire, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta
obveznosti. Vseh mogočih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta
obveznosti, ni mogoče taksativno našteti. Zato je ta ovira v
tretjem odstavku spremenjenega 399. člena najprej opredeljena z
generalno klavzulo, in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz
ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo
postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj
izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v
nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

 

Zaradi lažjega
dokazovanja obstoja ovire kot izpodbojne domneve predlog določa
najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki
pa glede na veljavno ureditev predstavljajo za dolžnika bistveno
strožje pogoje, sočasno pa vestnim in poštenim dolžnikom ne
poslabšuje položaja.

 

Sodišče bo
stečajnemu dolžniku v posebnih primerih (dolžnik na primer prejema
osebne prejemke, nižje od socialnega minimuma ali pa le neznatno
višje – ob odsotnosti drugega premoženja) na predlog upravitelja
lahko tudi skrajšalo preizkusno obdobje. Če pri takem stečajnem
dolžniku ne bo izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen
pridobivati pomembno višje prejemke, bo sodišče določilo obdobje,
ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od
začetka postopka odpusta obveznosti.

 

Na ta način bodo
lahko na eni strani sodišča in upravitelji bolj individualizirano
in vrednostno presojali ravnanja dolžnikov in njihove premoženjske,
družinske in osebne razmere in stanja ter razloge za njihovo
insolventnost, na drugi strani pa bo prenovljena ureditev upnikom
in upravitelju nudila več možnosti in učinkovitejše varstvo proti
morebitnim zlorabam instituta odpusta obveznosti.

 

Novela zakona
vsebuje tudi naslednje dodatne kavtele, ki bodo zamejile možnost
zlorab nižjega poplačila upnikov v osebnih stečajih:

– podaljšuje se rok
za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – do konca
preizkusnega obdobja;

– podaljšuje se
obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na
pet let. Hkrati se razširi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih
je mogoče izpodbijati v tem, daljšem obdobju, tako da poleg poslov
z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajema tudi posle s pravnimi
osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi
fizičnimi osebami stečajnega dolžnika;

– z namenom
preprečiti dolžniku skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za
vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri
leta in prenavlja institut stečajnega postopka nad pozneje najdenim
premoženjem, kjer upniki niso vezani na rok;

– za stečajnega
dolžnika se uvaja dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem,
katere kršitev predstavlja eno izmed dodatnih ovir za odpust
obveznosti.

 

Novela zakona bo
strožje pogoje za odpust obveznosti aplicirala tudi na že odprte
postopke, v katerih je sodišče že odločilo o dolžnikovem predlogu
za začetek postopka odpusta obveznosti in je tudi določilo
preizkusno dobo. Ker pravni učinki odpusta obveznosti nastanejo
šele na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, takšna
rešitev ne bo v nasprotju z načelom sorazmernosti.

 

Novela po novem
omogoča vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja tudi za
majhne družbe, zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov pa se
postopek poenostavljene prisilne poravnave omeji samo na mikro
družbe.

 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Ministrstva za pravosodje
[01.04.2016].
 
</div>
</body>
</html>