Vlada sprejela mnenje o Zahtevi
za oceno
ustavnosti 40., 108. in 116. člena
Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju skupine poslank in poslancev
Skupina poslank
in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom izpodbija
ustavnost določb ZPIZ-2, ki ne dopuščajo prejemanja celotne
pokojnine ob hkratnem ohranjanju statusa samostojnega
podjetnika.
Vlada RS meni, da
izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo RS.
Eno izmed načel
ZPIZ-2 je, da se vsi posamezniki, ki neko
delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo,
vključijo v zavarovanje. Zato ZPIZ-2 ne predvideva več
možnosti »izvzema iz zavarovanja«. Tako je za vse osebe, ki
opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki
posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah ter vse fizične osebe,
ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost in ki se vpišejo v poseben
register, določena obvezna vključitev v zavarovanje.
Z namenom, da bi
bile v pokojninski zakonodaji vse samozaposlene osebe enako
obravnavane, je ZPIZ-2 določil prehodno
obdobje, v katerem so morali tudi upokojenci, ki so ohranjali
samostojno dejavnost ob hkratnem prejemanju celotne pokojnine v
skladu z predhodno veljavnim ZPIZ-1, uskladiti svoj status z novo
zakonodajo.
ZPIZ-1, ki je bil v veljavi do
31.12.2012, je namreč za samozaposlene in kmete kot izjemo določal
izvzem iz zavarovanja, ki je omogočal hkratno opravljanje
dejavnosti in izplačilo polne pokojnine. Pomembno je tudi, da
ZPIZ-1 ni omogočal delne upokojitve niti delnega ponovnega vstopa v
zavarovanje samostojnim podjetnikom, poleg tega pa tudi ne
nekaterim drugim kategorijam zavarovancev. Slednje je bilo s strani
Ustavnega sodišča ugotovljeno za neustavno, vendar pa zakonodajalec
te neustavnosti vse do sprejetja ZPIZ-2 ni odpravil, so pa sodišča
v posameznih konkretnih primerih dovoljevala tudi delno upokojitev
samostojnih podjetnikov.
Ureditev, po kateri je bila
možnost prejemanja celotne pokojnine ob ohranjanju statusa
samostojnega podjetnika ter možnost prejemanja delne pokojnine
pridržana zgolj posameznim kategorijam zavarovancev, je bila z
vidika enakosti zavarovancev problematična. Ob dejstvu, da se je že
po stari zakonodaji, ki se je uporabljala do konca leta 2012,
štelo, da upokojenec ni mogel biti hkrati tudi zaposlen oziroma ni
mogel ohranjati samostojne dejavnosti, če ni hkrati izpolnjeval
pogojev za izvzem iz zavarovanja oziroma ni opravljal dejavnosti,
za katere je bilo hkrati ob opravljanju predvideno tudi
izplačevanje celotne pokojnine ter ob spremembi zakonodaje, ki
sedaj omogoča prejemanje delne pokojnine tudi za samostojne
podjetnike, je z zakonodajnega vidika postalo pomembno tudi
vprašanje razlogov za ugodnejšo obravnavo zgolj nekaterih
samostojnih podjetnikov, ki jim je bilo po predhodni zakonodaji
izjemoma omogočeno prejemanje polne pokojnine ob hkratnem
ohranjanju dejavnosti. Z vidika nastopa zavarovalnega rizika
starosti, torej zavarovalnega rizika, ki se pokriva v okviru
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni najti razlogov za
drugačno obravnavanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter dela
oziroma opravljanja dejavnosti za polni zavarovalni čas v okviru
samostojnega podjetništva.
Vlada Republike
Slovenije meni, da tako nova ureditev delne pokojnine kot tudi temu
prilagojena ureditev ponovnega vstopa v zavarovanje ter pogoj
prenehanja obveznega zavarovanja za pridobitev pravice do pokojnine
po 108. členu ZPIZ-2 ustavno pravno niso sporne, predvsem pa je
pomembno, da so v skladu ZPIZ-2 enako urejene za enake oziroma
primerljive položaje.
Vir: Povzeto po spletnih straneh
Vlade Republike Slovenije [06.05.2016].