Vlada nasprotuje predlaganim
spremembam zakona o davku na dodano vrednost
Vlada je
sprejela mnenje glede predloga zakona
o spremembi zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu
zboru predložil poslanec Andrej Čuš. Vlada omenjenemu predlogu
nasprotuje.
Vlada je
sprejela mnenje glede predloga zakona
o spremembi zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu
zboru predložil poslanec Andrej Čuš.
Vlada pojasnjuje, da so po
trenutni zakonodaji določeni davčni zavezanci oproščeni
obračunavanja DDV na podlagi posebne ureditev za male davčne
zavezance. V sistemu DDV se mali davčni zavezanci obravnavajo kot
končni potrošniki in se jim ni treba identificirati za namene DDV,
ni jim treba sestavljati obračunov DDV in jih predlagati davčnemu
organu. Po drugi strani pa mali davčni zavezanci nimajo pravice do
odbitka DDV oziroma ne morejo zahtevati vračila DDV. Namen te
ureditve je, da se z izključitvijo določenih zavezancev iz
obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV zmanjša stroške
izvajanja DDV zakonodaje, tako na strani davčnega zavezanca kot
tudi na strani davčnega organa. Posebna ureditev za malega
davčnega zavezanca je možna, če davčni zavezanec v obdobju
zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel
znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Posebna ureditev za
malega davčnega zavezanca - kmečko gospodinjstvo pa je mogoča, ko
ta ne vodi knjig in če katastrski dohodek vseh članov kmečkega
gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov.
Vlada pojasnjuje, da sta mejna zneska 50.000 evrov obdavčljivega
prometa in 7.500 evrov katastrskega dohodka, nad katerima sta obe
kategoriji malih davčnih zavezancev obvezno vključeni v sistem DDV,
primerljiva. Ob upoštevanju dejanskih podatkov iz odmere dohodnine,
dejstva, da neposredna plačila v povprečju predstavljajo okoli 60 %
obdavčljivega dohodka kmečkih gospodinjstev in dejstva, da je
katastrski dohodek glede na realno raven dohodka kmetijske
dejavnosti zasebnega sektorja znatno (za več kot 65 %) podcenjen,
vlada ugotavlja, da ob sedanji ravni skupnega dohodka prag 7.500
evrov pomeni pričakovani prihodek nad 50.000 evrov, kar pomeni, da
je veljavni prag primeren. Glede na to, da se bo v letu 2017
katastrski dohodek glede na realno raven še nekoliko zmanjšal in da
se bo, ob upoštevanju postopnega povečevanja deleža katastrskega
dohodka v obdavčitev, približal realnemu dohodku šele leta 2019,
vlada meni, da bi sicer kazalo spremljati učinke praga 7.500 evrov,
vendar bi bilo primerno prag dejansko prilagoditi spremembam v
višini obdavčljivega dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti šele, ko na to nakažejo rezultati analize odmere
dohodnine.
Vlada meni tudi, da se v
sedanjih razmerjih med obdavčljivim in realnim dohodkom osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, z upoštevanjem praga
7.500 evrov obdavčljivega dohodka osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, uresničuje načelo enake davčne obravnave
zavezancev, ki mu mora DDV zakonodaja slediti, v nasprotnem primeru
bi bili mali davčni zavezanci znotraj posebne ureditve za male
davčne zavezance, obravnavani različno. Dvig praga katastrskega
dohodka za kmečka gospodinjstva na 15.000 evrov bi postavil v
slabši položaj druge male davčne zavezance, ki so oproščeni
obračunavanja in plačevanja DDV do praga obdavčljivega prometa
50.000 evrov, zato bi bilo posledično potrebno dvigniti zadevni
prag tudi za te zavezance. Prag 15.000 evrov katastrskega dohodka
bi namreč teoretično pomenil že nad 100.000 evrov obdavčljivega
prometa.
Republika Slovenija mora za
zvišanje praga za obvezen vstop v sistem DDV na Evropsko komisijo
vložiti zahtevo za dovoljenje, da uvede posebni ukrep in poviša
prag letnega prometa za obvezen vstop v sistem DDV in dokazati, da
bi bil učinek ukrepa na davčne prihodke zanemarljiv. Iz primerjave
med državami članicami EU po podatkih o višini praga za obvezen
vstop v sistem DDV po stanju v letu 2016 izhaja, da imajo Združeno
kraljestvo, Italija in Romunija uveljavljen prag za male davčne
zavezance, ki je višji od 50.000 EUR, in sicer Združeno kraljestvo
83.000 GBP (106.114 EUR), Italija in Romunija pa 65.000 EUR. Irska
in Francija pa imata višji prag določen le za dobave blaga, in
sicer ima Irska uveljavljen prag 75.000 EUR, Francija pa 82.200
EUR. Na drugi strani pa nekatere države (Španija, Švedska) niti
nimajo določenega praga za obvezen vstop v sistem DDV, kar pomeni,
da morajo vsi davčni zavezanci biti identificirani za namene DDV.
Slovenija se s pragom 50.000 EUR uvršča med države članice EU z
višjim pragom za vstop v obvezen sistem DDV. Poleg Slovenije ima
prag 50.000 EUR še Latvija, primerljiv prag pa Slovaška (49.790
EUR) in Litva (45.000 EUR).
Da bi dosegli primerljivost
praga 15.000 EUR katastrskega dohodka, bi se moral prag
obdavčljivega prometa za ostale male davčne zavezance dvigniti s
50.000 evrov na 100.000 evrov. V letu 2015 je bilo v sistemu DDV
52.495 zavezancev (od skupno 106.008 zavezancev), katerih prihodki
niso presegali meje 50.000 evrov. Z dvigom praga na 100.000 evrov
bi imelo možnost za izstop iz sistema DDV približno 17.000
zavezancev, pri čemer vlada ocenjuje, da bi se približno desetina
od teh zavezancev (1.700) dejansko odločila za izstop iz sistema
DDV. Zavezanci so v sistemu DDV, kljub temu da ne dosegajo
praga.
Vlada poudarja, da dvig praga
tudi zmanjšuje učinek nevtralnosti sistema DDV, ki je osnovno
načelo sistema DDV. Načelo nevtralnosti zahteva, da ne pride do
kopičenja davčne obveznosti, kar pomeni, da se v sistemu DDV
davčnemu zavezancu omogoči, da lahko celotno davčno breme prek
odbitka DDV prevali na svojega kupca, ne pa, da bi zaradi prepovedi
odbitka DDV moral del ali celotni DDV prenesti v svoje stroške
oziroma za ta del zmanjšati svoj dobiček. Na delovanje načela
nevtralnosti najbolj vplivajo oprostitve plačila DDV. Pri dobavah
blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki je oproščen
obračunavanja DDV (mali davčni zavezanec), dodana vrednost ni
obdavčena, ostane pa obdavčena dodana vrednost vseh prejšnjih faz,
saj ta davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV. S tem pride do
kopičenja davka v stroških davčnega zavezanca, kar pa se želi
preprečiti z uveljavljanjem načela nevtralnosti.
Predlagana oprostitev
obračunavanja DDV za vsako fizično osebo v okviru osnovne kmetijske
in gozdarske dejavnosti s statusom mladega kmeta za obdobje treh
let od prevzema kmetije z vidika DDV sistema ni možna, saj
Direktiva o DDV ne omogoča oprostitev plačila DDV za posamezne
fizične osebe s posebnim statusom. V okviru sistema DDV se dobave
blaga in storitev z vidika obdavčitve vedno obravnavajo enako, ne
glede na status davčnega zavezanca. Izjema od tega pravila, ki je
omogočena z Direktivo o DDV, pa je možnost oprostitve plačila DDV
za dobavo blaga in storitev davčnih zavezancev, ki ne dosežejo
določenega praga, z namenom administrativne razbremenitve malih
davčnih zavezancev. Mladi kmetje so torej obravnavani enako kot vsi
davčni zavezanci. Te osebe so tako lahko oproščene obračunavanja in
plačevanja DDV že v okviru posebne ureditve za male davčne
zavezance, kot člani kmečkega gospodinjstva.
Vlada se strinja, da je davčna
politika eden od pomembnejših kazalcev privlačnosti poslovnega
okolja in je lahko eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva
kot celote. Kljub navedenemu pa davčna politika ne more in ne sme
biti ključni kazalec privlačnosti poslovnega okolja določene
države, temveč lahko predstavlja le podporo drugim ukrepom za
zagotavljanje privlačnega poslovnega okolja.
Vlada nasprotuje predlaganim
spremembam zakona o dohodnini
Vlada je sprejela mnenje glede
predloga zakona o spremembah zakona dohodnini, ki ga je državnemu
zboru predložil poslanec Andrej Čuš. Vlada omenjenemu predlogu
nasprotuje.
Poslanec Andrej Čuš je državnemu zboru v
obravnavo in sprejetje predložil Predlog zakona o spremembah Zakona
o dohodnini, v katerem predlaga, da se prag prihodkov malega obsega
prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov, do katerega je
mogoče uveljaviti oprostitev dohodnine, s 3.500 evrov dvigne na
5.000 evrov, da se v celoti izvzamejo iz obdavčitve z dohodnino vsa
plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in vsa druga plačila,
prejeta v povezavi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, da se katastrski dohodek kmetijskih in
gozdnih zemljišč, katerih lastnik je mladi kmet, mlajši od 37 let,
za obdobje treh let od pridobitve lastništva, ne všteva v davčno
osnovo takih zavezancev in da se med vlaganja za investiranje v
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost štejeta tudi nakup
in gradnja stavb za kmetijske namene.
Vlada predlogu zakona nasprotuje, saj obseg
prihodkov malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih
pridelkov v višini 3.500 evrov, ki je izvzet iz obdavčitve z
dohodnino, predstavlja zgornji še sprejemljiv prag oprostitve, ki
jo je mogoče upravičiti v primerjavi z vsemi drugimi dejavnostmi
fizičnih oseb, ki take ugodnosti nimajo. Plačila iz naslova ukrepov
kmetijske politike imajo, razen v primeru investicijskih podpor,
namen in cilj, da se kmetom zagotovi primerljive dohodke glede na
druge ekonomske dejavnosti in zato predstavljajo nadomestilo dela
prihodka oziroma dohodka do primerljive ravni, ki ga kmetije v
razmerah prostega trga in odprte mednarodne konkurence, ne morejo
realizirati skozi prodajo na trgu. Z vidika zasledovanja načela
obdavčitve po ekonomski moči in enakopravne obravnave zavezancev v
primerljivem dohodkovnem položaju je zato primerno, da se kot del
prihodka oziroma dohodka vključujejo v davčno osnovo zavezancev, ki
opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Mladim kmetom je (tako
kot vsem drugim kmetom) dana možnost, da za vlaganja v svojo
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost uveljavijo
olajšave, poleg tega se investicijske podpore ne vštevajo v davčno
osnovo, kar je zadosten ukrep. Širitev ugodnosti na oprostitev
dohodnine za katastrski dohodek v prvih treh letih poslovanja
pomeni neupravičeno ugodnost glede na druge fizične osebe, ki so v
začetku opravljanja dejavnosti v podobnem položaju. Predlagana
širitev investicijske olajšave tudi na stavbe za kmetijski namen ni
skladna z načelno usmeritvijo, ki velja za vse vrste dejavnosti, da
se investicijska olajšava dodeli predvsem za razvojno naravnana
vlaganja v sodobnejšo opremo in nove tehnologije.
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [14.04.2017].