125. redna seja Vlade
RS
Pomembna sprememba Kazenskega
zakonika
Vlada Republike Slovenije je
sprejela besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah
Kazenskega zakonika (KZ1–E). Novela KZ1-E zaostruje zagrožene kazni
na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja, zlasti pri
kršitvah temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega
zavarovanja, zlorabah zaupanja pri gospodarski dejavnosti,
oškodovanjih upnikov, zlorabah občutljivih osebnih podatkov ter
terorizmu. Nekatere ključne rešitve predloga so:
-
lažje dokazovanje
naklepa oziroma krivde zlorabe položaja ali zaupanja pri
gospodarski dejavnosti;
-
višje zagrožene
kazni za zlorabo položaja uradne osebe ali javnega
uslužbenca;
-
višje zagrožene
kazni za množične kršitev temeljnih pravic delavcev;
-
lažje dokazovanje
kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev tudi ko ni
mogoče izkazati direktnega naklepa;
-
uvedba kaznivosti
oškodovanja upnikov tudi, če znaša povzročena premoženjska škoda
manj kot 50.000 EUR;
-
višja zagrožena
kazen za zlorabo svetovnega spleta z objavljanjem posnetkov ali
sporočil s seksualno vsebino za namene izsiljevanja ali
nadlegovanja polnoletne osebe;
-
s ključnimi
zahtevami Sveta Evrope in Evropske unije usklajen sklop novih
inkriminacij in dopolnitev obstoječe ureditve s področja
preprečevanja in boja proti terorizmu (potovanje v tujino z namenom
terorizma, financiranje terorizma, pridobitev orožja za terorizem,
usposabljanje za terorizem ipd.);
-
uvedba varnostnega
ukrepa izgona obsojenega tujca iz države.
1.
ZLORABA
POLOŽAJA
Zloraba položaja ali zaupanja,
ki je trenutno podrobno določena v prvem odstavku 240. člena KZ-1,
mora biti storjena naklepno, hkrati pa mora biti pri storilcu
vnaprej podan še kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske
koristi sebi ali drugemu ali povzročitve premoženjske škode.
Veljavna ureditev torej zahteva naklep storilca v zvezi z zlorabo
položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, hkrati pa še
namen, da bo s tem sebi ali drugemu pridobil protipravno
premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, kar je
pretirano in onemogoča pregon storilcev, ki bi na primer dejanje
storili z eventualnim naklepom, zato je predlagana ustrezna
sprememba. Hkrati je predlagana še sprememba 257. člena
KZ-1:
-
v prvem odstavku
257. člena KZ-1 uradna oseba ali javni uslužbenec izrabi svoj
uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi
uradne dolžnosti zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil
nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejal škodo, kaznuje pa
se z zaporom do enega leta. Primerljivo kaznivo dejanje v
gospodarstvu je določeno v tretjem odstavku 240. člena KZ-1
(zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti), z
novelo KZ-1B pa je bila predpisana kazen spremenjena iz »do enega
leta zapora« na »do dveh let zapora«. Hkrati ima tudi zloraba
uradnega položaja ali pravic lahko resne, najprej nepremoženjske
posledice (na primer nezakonit prevzem nadzora ali upravljanja
gospodarske družbe v večinski lasti države), ki kasneje lahko
prerastejo v pridobitev protipravne premoženjske koristi, zato kaže
predpisano kazen uskladiti.
2.
KRŠITEV TEMELJNIH
PRAVIC DELAVCEV
Storilec kaznivega dejanja
kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, ki v temeljni
obliki vsebuje kršitve vseh predpisov, ki se nanašajo na delovno
razmerje, se po prvem odstavku navedenega člena kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta. V drugem odstavku je določena
kvalificirana oblika tako, da se v primeru, če ima dejanje iz
prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega
razmerja, neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki
izvira iz neplačanih prispevkov, storilec kaznuje s kaznijo zapora
do treh let.
V navedenih predpisanih kaznih
ni zadosti upoštevana sorazmernost, saj je na primer storilec, ki
je kaznivo dejanje storil zoper veliko število delavcev, kaznovan
pravzaprav enako, kot tisti, ki je dejanje storil proti trem
delavcem. Zato je treba prvi in drugi odstavek 196. člena KZ-1
spremeniti vsebinsko in tudi tako, da bosta predpisani sorazmerni
kazni glede na obseg in intenzivnost kršitve.
Hkrati je v skladu z veljavno
ureditvijo obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti le
»zavestno«, kar se v praksi ne razlaga enotno in pogosto pomeni, da
kaznivega dejanja ni, če delodajalec na primer ni imel denarja na
računu in torej ni mogel plačati delavcev (je pa drugače nemoteno
posloval naprej, čeprav bi v skladu s pravili, ki določajo prisilno
poravnavo in postopke zaradi insolventnosti moral sprožiti ustrezne
postopke). Glede na navedeno je treba besedo »zavestno« v prvem
odstavku 196. člena KZ-1 črtati in tako jasneje določiti, da je
obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti tudi z eventualnim
naklepom. Enako novelo predpisuje tudi v zvezi s storitvijo
kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja po 202.
členu KZ-1.
3.
OŠKODOVANJE
UPNIKOV
Kaznivo dejanje oškodovanja
upnikov je v prvem in drugem odstavku 227. člena KZ-1 določeno
tako, da je že za temeljno (in hkrati edino) obliko kaznivega
dejanja potrebna povzročitev velike premoženjske škode. V skladu z
devetim odstavkom 99. člena KZ-1 je »velika premoženjska škoda«
tista, ki presega 50.000 evrov. Torej povzročitev premoženjske
škode upnikom, ki ni večja od 50.000 evrov, sploh ne pomeni
kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Za kaznivi dejanji po obeh
odstavkih 227. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih
let.
Navedeno ni skladno z
inkriminacijami drugih kaznivih dejanj v poglavju zoper
gospodarstvo. Na primer tretji odstavek 229. člena KZ-1 (goljufija
na škodo Evropske unije) za primer pridobitve velike premoženjske
koristi ali povzročitve velike premoženjske škode določa
kvalificirano obliko kaznivega dejanja s predpisano kaznijo od
enega do osmih let zapora. Nadalje prvi odstavek 240. člena KZ-1
(zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) v zvezi
s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi ali povzročitvijo
premoženjske škode, ki je manjša od »velike«, predpisuje kazen
zapora do petih let; če pa gre za veliko korist ali škodo, pa je v
drugem odstavku predpisana kazen od enega do osmih let.
4.
ZLORABE SVETOVNEGA
SPLETA ZA OBJAVO T.I. REVENGE PORN VSEBIN
Po podatki Policije je vse
pogostejše zlorabljanje svetovnega spleta, njegovih orodij in
aplikacij za nadlegovanje in izsiljevanje (tudi) polnoletnih oseb z
objavljanjem njihovih posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino (v
zvezi z mladoletnimi osebami je tako ravnanje že inkriminirano
predvsem v tretjem odstavku 176. člena KZ-1). V zvezi s
polnoletnimi osebami so taki posnetki lahko celo nastali z njihovo
privolitvijo, pogosti pa so primeri, v katerih posnete osebe niso
dale privolitve za objavo, saj druga oseba take posnetke ali
sporočila objavi zaradi maščevanja, nadlegovanja ali izsiljevanja
in podobno (tako imenovani »revenge porn«). Glede na navedeno je v
143. členu KZ-1 predlagan nov odstavek, ki bo taka dejanja zunaj
veljavnega petega odstavka inkriminiral kot novo kvalificirano
obliko kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov s sorazmerno
višjo predpisano kaznijo, z dodatno okoliščino povzročitve hujše
prizadetosti.
5.
TERORIZEM
Gre za implementacijo Dodatnega
protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki
ga je RS že podpisala, pred ratifikacijo pa so potrebne dopolnitve
KZ-1, in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti
terorizmu in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o
boju proti terorizmu, ki jo je Evropski parlament v prvem branju
sprejel 16. 2. 2017, ni pa še objavljena v uradnem listu EU. Večino
zahtev obeh navedenih aktov KZ-1 že izpolnjuje, potrebne pa so
naslednje spremembe in dopolnitve:
-
novo kaznivo dejanje
potovanja v tujino z namenom terorizma (tako z namenom izvrševanja
terorističnih kaznivih dejanj kot tudi nudenja ali sprejemanja
usposabljanja za terorizem) ter organizacije ali drugačnega
omogočanja takih potovanj, ki je predlagano z novim 108.a členom
KZ-1 – navedeno je zahteva Dodatnega protokola in
Direktive);
-
dopolnitev 109.
člena KZ-1 (financiranje terorizma) še s sklicevanjem na novi 108.a
člen (kaznivost financiranja potovanja z namenom
terorizma);
-
sprememba šeste
alineje prvega odstavka 108. člena KZ-1 (inkriminacija vsakršne
»pridobitve« orožja za terorizem, ne le »nakupa«) in dopolnitev
tretjega odstavka 108. člena KZ-1 še s kaznivostjo uporabe
ponarejenih uradnih ali javnih listin) – zahteva
Direktive;
-
dopolnitev 111.
člena KZ-1 z novim odstavkom, ki bo inkriminiral še sprejemanje
usposabljanja za terorizem (v veljavnem drugem odstavku je
inkriminirano le nudenje takega usposabljanja).
6.
IZGON TUJCA IZ
DRŽAVE
Kazen izgona tujca iz države je
poznal prej veljavni KZ, ki ga je kot kazen določal v 34. členu,
vsebinsko pa opredeljeval v 35. členu kot stransko kazen ob kazni
zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi ter v 40. členu tako, da
jo je sodišče lahko izreklo tujcu za čas od enega do desetih let,
šteto od dneva pravnomočnosti sodbe, brez vštevanja časa, prebitega
v zaporu. Dodatni pogoji niso bili predpisani. V novem KZ-1 iz leta
2008 je bila obravnavana kazen črtana z obrazložitvijo, da je
nadomeščena s pravno posledico obsodbe »izguba pravice tujca do
prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1), ki se v skladu z
78. členom KZ-1 predpišejo v (drugem) zakonu.
Direktiva Evropskega parlamenta
in Sveta 2004/38/ES z dne 29. 4. 2004 o pravici državljanov Unije
in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na
ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in
razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS,
73/148/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC v 27. do
33. členu določa omejitve glede izgona kot stranske kazni, ki v
zvezi z državljani držav članic Evropske unije in njihovimi
družinskimi člani ne more biti utemeljen samo s pravnomočno obsodbo
za določeno kaznivo dejanje, ampak mora biti izgon dodatno
utemeljen v osebnih okoliščinah oziroma obnašanju posameznika, ki
povzroča resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti.
Ob upoštevanju navedenih zahtev
so tako za državljane držav članic Evropske unije kot tudi za
državljane drugih držav v predlaganem novem 48.a členu KZ-1
upoštevani pogoji, ki jih predpisuje direktiva sicer samo za
državljane držav članic Evropske unije, vendar ocenjujemo, da ni
razloga za določanje drugačnih pogojev za izgon državljanov drugih
držav.
Vlada sprejela predloge
kandidatov za tričlanski Fiskalni svet
Vlada je sprejela predloge
kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, ki jih bo
v imenovanje državnemu zboru predlagala za obdobje petih
let.
Vlada je sprejela predloge
kandidatov za Fiskalni svet, in sicer za predsednika predlaga dr.
Davorina Kračuna, za člana pa mag. Tomaža Peršeta ter Alenko
Jerkič. Vlada bo državnemu zboru predlagala, da kandidate v
Fiskalni svet imenuje za obdobje petih let. Državni zbor glasuje o
predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po
predložitvi predloga vlade. Predlagani kandidat je imenovan, če
zanj glasuje dvotretjinska večina vseh poslancev.
Fiskalni svet ima v skladu z
Zakonom o fiskalnem pravilu tri člane, ki jih na predlog vlade
imenuje državni zbor. Za člane Fiskalnega sveta se imenujejo
strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali
ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja
makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ.
Vlada je 27. januarja 2017
objavila četrti javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov
za člane Fiskalnega sveta. Rok za posredovanje prijav se je iztekel
dne 27. februar 2017. Ministrstvo za finance je prejelo osem prijav
kandidatov, med katerimi jih sedem izpolnjuje pogoje.
Dr. Davorin Kračun ima doktorat
družbenih znanosti s področja ekonomije in magisterij ekonomskih
znanosti (Fakulteta ekonomskih ved, Univerza v Zagrebu),
univerzitetno diplomo (Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v
Mariboru). Od leta 2004 opravlja delo rednega profesorja za
področje ekonomske teorije in politike na EPF, UM. Pred tem je bil
ambasador RS v Washingtonu (2000-2004), minister za zunanje zadeve
(1996-1997), minister za ekonomske odnose in razvoj (1993-1995),
minister za planiranje (1992-1993), visokošolski učitelj na EPF, MB
(1974-1992). Bil je predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije
(2011-2014), predsednik nadzornega sveta podjetja Marifarm, Maribor
(2008-2011), predsednik nadzornega sveta NKBM (1997-2000),
predsednik nadzornega sveta Term Maribor (1997-2000), predsednik
ekonomskega sveta Vlade RS (1995-1996), član upravnega odbora GZS
(1988-1992), član sveta Narodne banke Slovenije (1986-1991) in
prodekan EPF, UM (1983-1987). Aktiven je tudi na raziskovalnem
področju s številnimi objavami (preko 500 vpisov COBISS). Je
strokovnjak s področja makroekonomije in ekonomije.
Mag. Tomaž Perše ima magisterij
ekonomskih znanosti – smer industrijska politika (Ekonomska
fakulteta Univerze v Ljubljani) in univerzitetno diplomo (Ekonomska
fakulteta Univerze v Ljubljani). Karierno pot je začel na Agenciji
za gospodarsko promocijo in tuje investicije, kjer je bil kot
svetovalec na področju tujih neposrednih investicij odgovoren za
pridobivanje in ažuriranje informacij na področju davčne zakonodaje
in računovodstva. Od leta 2005 dalje je bil kot sekretar v kabinetu
ministra za finance med drugim zadolžen tudi za področje davkov,
carinskih in drugih prihodkov države in je v letih 2005-2006
koordiniral in svetoval pri davčni reformi. Leta 2008 je bil več
mesecev vodja kabineta ministra. Od leta 2009 dalje je zaposlen na
DURS, kjer je med drugim deloval kot vodja Službe generalne
direktorice, vmes pa je bil med septembrom 2012 in aprilom 2013
v.d. generalnega direktorja DURS, nato do julija leta 2014
namestnik generalne direktorice. Od začetka leta 2017 je zaposlen
na Posebnem finančnem uradu. Ima opravljen izpit za certificiranega
ocenjevalca učinkovitosti davčnih administracij v Bruslju, s
pridobljenimi znanji za nadzornike (opravljen tečaj) pa je izkušnje
pridobival tudi kot član nadzornega sveta Sava d.d., član upravnega
odbora SOD, d.d., član nadzornega sveta Kobilarne Lipica in
Filmskega sklada. Glede na njegove delovne izkušnje na davčnem
področju, tako na strateški kot na zakonodajni ravni, se kandidat
izkazuje kot strokovnjak na področju javnih financ in
ekonomije.
Alenka Jerkič je univerzitetna
diplomirana ekonomistka. Od leta 2012 je svetovalka v Stalnem
predstavništvu RS v Bruslju. Kot namestnica člana Ekonomsko
finančnega odbora, ki pripravlja gradiva za Svet ministrov za
ekonomske in finančne zadeve (Ecofin), dnevno sodeluje pri
usklajevanju javnofinančnih politik v EU in spremljanju politik
držav članic, pripravi priporočil državam glede javnofinančnih
politik ter sklepov Sveta ministrov v tej zvezi. Hkrati kot članica
Odbora finančnih svetovalcev izvaja aktivnosti v zvezi z pripravo
makrofinančnih pomoči državam izven EU. Pred tem je tudi kot
sekretarka na Ministrstvu za finance od 2010 do 2012 opravljala
naloge članice Ekonomsko finančnega odbora, kjer je delovala
predvsem na področju pomoči državam v krizi, vzpostavljanja skupnih
mehanizmov področja evra za krepitev stabilnosti področja evra in
reforme koordinacije javnofinančnih politik v EU. Od leta 2002 do
2010 je kot svetovalka v Stalnem predstavništvu RS v Bruslju bila
namestnica člana Ekonomsko finančnega odbora, kjer je sodelovala
pri koordinaciji javnofinančne in druge makroekonomske politike v
EU in odzivanje na finančno krizo. Redno se je udeleževala zasedanj
Sveta ministrov za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin). Med
letoma 1999 do leta 2002 je bila zaposlena na Ministrstvu za
finance, kjer je sodelovala pri predpristopnih aktivnostih
Slovenije na področju javnih financ. Med letoma 1986 in 1999 je
bila zaposlena v Narodni banki Slovenije. S svojim delom je
kandidatka izkazala široko znanje na področju javnofinančnih
politik in drugih makroekonomskih politik v okviru EU. Je
strokovnjakinja s področja javnih financ, makroekonomije in
ekonomije.
Vlada sprejela stališče do
sklepa Sveta o dovoljenju Estoniji, da uporabi posebno odstopanje
od skupnega sistema DDV
Vlada Republike Slovenije je
sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega
sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi posebno
odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost.
Republika Slovenija ne
nasprotuje Predlogu izvedbenega Sklepa Sveta o dovoljenju Republiki
Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od člena 287 Direktive
Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, po
katerem so lahko določeni davčni zavezanci, katerih letni promet ne
presega 40.000 evrov, oproščeni obračunavanja DDV.
V skladu z Direktivo 2006/112/ES
o skupnem sistemu davka na dodano vrednost lahko države članice na
podlagi soglasnega dovoljenja Sveta uporabijo posebne
ureditve za mala podjetja, ki odstopajo od splošnega sistema DDV,
vključno z morebitno oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne
dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da
davčnemu zavezancu ni treba obračunavati DDV za dobavljeno blago in
storitve in posledično nima pravice do odbitka vstopnega
DDV.
Estonija v skladu s členom
287(8) Direktive o DDV uporablja posebno ureditev za davčne
zavezance, katerih letni promet ne presega 16.000 evrov. Davčni
zavezanci, ki ne dosegajo praga 16.000 evrov, se lahko prostovoljno
registrirajo za namene DDV. Estonija je 18. maja 2016 zaprosila za
dovoljenje za povišanje tega praga na 40.000 evrov z začetkom
uporabe s 1. januarjem 2018. Cilj ukrepa je zmanjšanje upravnega
bremena za podjetja, ki so upravičena do posebne ureditve za mala
podjetja, in zmanjšanje delovne obremenitve davčnih
organov.
Odstopanje zmanjšuje upravno
obremenitev malih in predvsem mikro podjetij, ki so upravičena do
posebne ureditve, in davčnega organa ter tako ustreza ciljem iz
Sporočila Komisije "Najprej pomisli na male" – "Akt za mala
podjetja" za Evropo, ki poziva države članice, naj upoštevajo
posebne značilnosti MSP pri oblikovanju zakonodaje in posledično
poenostavijo obstoječe zakonodajno okolje. Estonija ocenjuje, da bi
se zaradi predlaganega zvišanja praga za oprostitev plačevanja DDV
letni dohodek države iz naslova DDV lahko zmanjšal za 0,39 odstotka
skupnih prihodkov iz DDV, kar pomeni, da bo imel ukrep zanemarljiv
učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne
potrošnje.
Predlaga se odobritev odstopanja
za omejeno obdobje od 1. januarja 2018 do najmanj 31. decembra 2020
ali do začetka veljavnosti nove direktive o spremembi Direktive o
DDV glede posebne ureditve za mala podjetja.
Vlada RS se je seznanila s
strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma
inšpekcij v letu 2017
Vlada se je seznanila s
strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma
inšpekcij v letu 2017 in sprejela sklep, da Ministrstvo za javno
upravo Vlado do februarja 2018 seznani s poročilom o izvedbi
strateških usmeritev in prioritet.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru je
določil obveznost ministra, pristojnega za upravo, da do 1. marca
tekočega leta seznani vlado s strateškimi usmeritvami in
prioritetami, ki izhajajo iz sprejetih letnih programov dela
inšpektoratov oziroma inšpekcij. Ministrstvo za javno upravo je na
tej podlagi tudi letos pozvalo ministrstva, da posredujejo
strateške usmeritve in prioritete dela posamezne inšpekcije oziroma
inšpektorata iz svoje pristojnosti, ki naj vsebujejo predvsem
navedbo področij, ki bodo upoštevaje oceno tveganja na delovnem
področju posameznega inšpektorata oziroma inšpekcije, predmet
inšpekcijskih nadzorov, navedbo področij, na katerih so predvideni
skupni inšpekcijski nadzori, in oceno števila oziroma deleža
inšpekcijskih nadzorov, izvedenih na podlagi prejetih prijav.
Ministrstva so svoje odzive pripravila glede na oceno
tveganja, pri čemer je upoštevana vrsta in obseg dejavnosti, ki
bodo predmet inšpekcijskih nadzorov, ugotovitve preteklih nadzorov
ter upoštevana tekoča področna problematika.
Ukrepi, ki jih ministrstva
predlagajo, in so tudi rezultat sodelovanja med inšpekcijskimi
službami, so upoštevaje strokovnost inšpekcij in težnjo po njihovi
večji učinkovitosti, večji dostopnosti in prepoznavnosti, usmerjene
k zasledovanju varovanja javnega interesa ter interesa
pravnih in fizičnih oseb. Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da
bo s sprejemom strateških usmeritev in prioritet vzpodbujena tudi
javnost k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da
osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje
zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost
posamezne inšpekcije.
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [09.03.2016].