www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Predlog zakona o demografskem
rezervnem skladu v javni obravnavi
 
Ljubljana, 29. junij 2017 –
Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo dalo predlog
zakona o demografskem rezervnem skladu, ki smo ga pripravili v
sodelovanju s posebno delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov
koalicijskih strank. Cilj ustanovitve demografskega sklada je
zagotavljati dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Javna
obravnava bo trajala do 15. avgusta, ministrstvo pa bo prihodnji
teden že opravilo prve pogovore s ključnimi
deležniki.
 
Podlage za pripravo
zakona
 
Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012,
je določal, da se s posebnim zakonom v roku dveh let po uveljavitvi
tega zakona uredi delovanje in financiranje demografskega
rezervnega sklada.
 
Zakon o Slovenskem državnem
holdingu (ZSDH-1), sprejet marca 2014, je določal, da se Kapitalska
družba (Kad) najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikuje v
neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad, kot ga opredeljuje
ZPIZ-2.
 
Koalicijski partnerji so v
koalicijski pogodbi leta 2014 predvideli, da bodo do 30. junija
2015 sprejeli zakon o ustanovitvi in delovanju demografskega
rezervnega sklada, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost
pokojninskega sistema.
 
Preoblikovanje Kada v neodvisen
in avtonomen demografski rezervni sklad do 31. decembra 2015 je
navedeno tudi med cilji strategije upravljanja kapitalskih naložb
države iz leta 2015.
 
Kaj je demografski rezervni
sklad
 
Demografski rezervni skladi so
vrsta državnih premoženjskih skladov. Gre za investicijske sklade v
lasti države, ki jih države ustanovijo za vnaprejšnje zagotavljanje
sredstev pokojninski blagajni v obdobju, ko bodo njeni odhodki
večji od prihodkov.
 
Ključna priporočila in načela
glede delovanja demografskih rezervnih skladov, ki jih je
pripravila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
so:
 
- Sredstva se akumulirajo: V
začetnem obdobju so namenjena zgolj akumuliranju sredstev, šele
nato se začne obdobje črpanja za namene pokojninske
blagajne;
 
- V večini držav prevladuje
portfeljsko in korporativno upravljanje sredstev;
 
- Pri upravljanju sredstev so
bistvena načela varnosti, razpršenosti, likvidnosti in
donosnosti;
 
- Delovanje sklada mora biti
neodvisno od političnih interesov, njegovi organi morajo delovati
neodvisno ter samostojno.
 
Zgodovina in realnost Kada kot
demografskega sklada
 
Kad v podlagah za oblikovanje
demografskega sklada sam zase trdi, da je že od samega začetka
ustanovljen kot demografski rezervni sklad. Nasledil je Kapitalski
sklad, ki je sprva deloval v okviru Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (ZPIZ), se leta 1996 iz njega izločil in
leta 2000 preimenoval v Kad.
 
Na podlagi zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij leta 1992 je Kapitalski sklad/Kad dobil 10
odstotkov navadnih delnic družbenega kapitala oziroma 10 odstotkov
kupnine. Deleže v manjših družbah je praviloma prodajal za gotovino
ali jih zamenjal za povečanje deleža v večjih družbah.
 
S povečevanjem deleža v večjih
družbah se je Kad postopoma odmikal od bistva klasičnega
demografskega sklada, ki pomeni portfeljskega vlagatelja, torej
vlagatelja, ki ni izpostavljen do posameznih naložb.
 
Skladno s strategijo upravljanja
ima Kad med strateškimi in pomembnimi naložbami po knjigovodski
vrednosti za 480 milijonov evrov naložb, med portfeljskimi pa le za
120 milijonov evrov. To predstavlja 62 odstotkov celotnega lastnega
premoženja Kada. Ostalih 38 odstotkov predstavljajo druge finančne
naložbe (npr. tuje delnice, investicijski skladi, domače in tuje
obveznice ter depoziti) in naložbene nepremičnine.
 
Ključne rešitve <a href=
"http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Finan%C4%8Dno_premo%C5%BEenje_in_poro%C5%A1tva/Predpisi_v_pripravi/2017-06-29-PredlogZDRS.pdf"
target="_blank">predloga
zakona</a>
 
- Demografski rezervni sklad bo
nastal s prevzemom pristojnosti in obveznosti Kada z dnem
uveljavitve tega zakona. Imenoval se bo Kapitalska družba,
demografski rezervni sklad, d. d. Skupščina sklada bo vlada. Imel
bo tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet;
 
- Ohrani se koncept upravljanja
kapitalskih naložb države, zato se naložbe sklada jasno ločijo na
naložbe, ki po načinu upravljanja sodijo pod ZSDH-1 in pod zakon o
demografskem skladu oziroma v upravljanje SDH in sklada. SDH bo
tako še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež
tudi demografski sklad, ta pa bo samostojno upravljal z naložbami v
družbah, v katerih ni naložb RS ali SDH;
 
- Kad se bo postopno
preoblikoval v pretežno portfeljskega vlagatelja, kar bomo
zagotovili z menjavami naložb s SDH in RS, možen pa bo tudi
odplačen prenos naložb Kada na RS. V ta namen bosta sklad in SDH
najkasneje v roku enega leta pripravila predlog menjav, ki ga bo
potrdila vlada kot skupščina obeh družb. Ciljno stanje se vzpostavi
v roku petih let od uveljavitve zakona;
 
- Skladu se določa ciljno
razmerje naložb: 50 odstotkov finančnih naložb, 30 odstotkov
kapitalskih naložb in 20 odstotkov nepremičnin. To razmerje mora
vzpostaviti z menjavami naložb v roku petih let. V to razmerje ne
štejeta Zavarovalnica Triglav in Modra zavarovalnica;
 
- Zaradi preglednosti in nadzora
se bodo kapitalske in finančne naložbe upravljale v okviru
posebnega podsklada, ki ne bo imel pravne
subjektivitete;
 
- Naložbene nepremičnine se bodo
upravljale v nepremičninski družbi z omejeno odgovornostjo, saj
upravljanje z nepremičninami zahteva pravno subjektiviteto.
Nepremičninska družba bo nastala z dokapitalizacijo sklada z
Nepremičninskim skladom ZPIZ in DSU, iz katerih bo sklad skladno z
zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikoval nepremičninsko
družbo. Nepremičnine nepremičninskega sklada ZPIZ so namenjene
izključno upravljanju in zagotavljanju namenskih najemnih stanovanj
in oskrbovanih stanovanj za upokojence ter druge starejše osebe
(kot je že zdaj po ZPIZ-2);
 
- Dodatne vire sklada bodo
predstavljali: 10 odstotkov kupnin od prodaj naložb RS v
upravljanju SDH, 10 odstotkov dividend od naložb RS v upravljanju
SDH in 100 odstotkov dividend od naložbe RS v Zavarovalnici
Triglav. RS te naložbe trenutno še nima, vendar je v zakonodajnem
postopku predlog dopolnitev zakona o Slovenskem odškodninskem
skladu, po katerem bodo v last RS postopno prešle strateške in
pomembne naložbe SDH, med katerimi je tudi 28-odstotni delež v
Zavarovalnici Triglav;
 
- Kupnine, ki se na posebnem
računu zbirajo od sprejema ZSDH-1 in znašajo dobrih 37 milijonov
evrov, bodo na sklad prešle po imenovanju nadzornega sveta sklada,
kar je predvideno za leto 2018;
 
- Kupnine, ki bodo realizirane
po sprejemu tega zakona, bodo na sklad prešle neposredno, kar bo
SDH določil v kupoprodajnih pogodbah;
 
- Viri iz naslova dividend bodo
skladu prvič nakazani v letu 2020, saj je proračun za leti 2017 in
2018 že sprejet. Ta rok pa zahtevajo tudi strukturne prilagoditve
javnih financ, ki jih mora Slovenija v skladu z ustavno določbo in
zakonom o fiskalnem pravilu doseči v naslednjih letih;
 
- Do vključno leta 2020 bo sklad
v ZPIZ vsako leto nakazal 50 milijonov evrov, nato pa se bo začela
20-letna doba akumulacije, v času katere sklad v ZPIZ ne bo
nakazoval sredstev;
 
- Po dobi akumulacije bo sklad z
ZPIZ vsako leto nakazoval 90 odstotkov prihodkov iz upravljanja
lastnega premoženja. V primeru donosov v višini treh, petih in
osmih odstotkov ter ob upoštevanju izhodiščne vrednosti premoženja
Kada v letu 2015, ki je znašala 931 milijonov evrov, bi kapital
demografskega rezervnega sklada v letu 2040 znašal okvirno 3,7, 5,4
oziroma 9,9 milijarde evrov, povprečna letna vplačila v pokojninsko
blagajno pa bi v obdobju leta 2040 do 2060 znašala okvirno 115, 272
oziroma 760 milijonov evrov;
 
- Uprava sklada bo tričlanska, v
njej pa bo moral biti obvezno član z najmanj petimi leti vodstvenih
delovnih izkušenj iz upravljanja pokojninskih ali investicijskih
skladov;
 
- Nadzorni svet bo imel devet
članov, ki jih bo po predpisanem postopku imenovala vlada. Ta bo
imenovala nominacijsko skupino strokovnjakov, ki bo pridobila in
ocenila kandidate pod enakimi pogoji, kot veljajo za nadzornike
SDH. Komisija bo predlog vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje,
predložila ministrstvu za finance, ki bo iz seznama predlagalo tri
kandidate, dva bo predlagalo ministrstvo za delo, po enega pa Zveza
društev upokojencev Slovenije, Mladinski svet Slovenije ter
delodajalci in delojemalci iz Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada
predlogov interesnih skupin in socialnih partnerjev ne bo mogla
spreminjati, predloga ministrstev za finance in za delo pa le tako,
da bodo morali kandidati izpolnjevati vse predpisane pogoje, kar bo
morala tudi javno razkriti;
 
- Nadzorni svet bo moral imeti
revizijsko komisijo in komisijo za tveganja, saj zakon velik pomen
daje obvladovanju tveganj (vzpostavitev sistema in načrta
obvladovanja tveganj ter stalno identificiranje in merjenje
tveganj);
 
- Akti upravljanja: za strateške
in pomembne naložbe se (do zamenjave in za Zavarovalnico Triglav in
Modro zavarovalnico) upošteva strategija ter pripravlja letni načrt
upravljanja, merila za merjenje uspešnosti poslovanja, politiko
upravljanja in naložbeno politiko;
 
- Sklad bo moral svoje letno
poročilo vsako leto posredovati v obravnavo komisiji DZ za nadzor
javnih financ, vsako leto pa bo pravilnost in smotrnost poslovanja
sklada revidiralo tudi računsko sodišče;
 
- Za sklad veljajo zakon o
integriteti in preprečevanju korupcije, zakon o dostopu do
informacij javnega značaja, obveznosti javne objave in javnega
naročanja, dolžnost uporabe protikorupcijske klavzule;
 
- Glede odškodninske
odgovornosti se uporablja ZGD-1, sicer pa je v zakonu dosledno
zapisano, da člani organov vodenja in nadzora sklada z vsem svojim
premoženjem solidarno odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane
zaradi upravljanja lastnega premoženja sklada, razen če dokažejo,
da so ravnali s skrbnostjo in pri ravnanju v celoti upoštevali
zakonodajo, notranje akte družbe in akte upravljanja;
 
- 34-odstotni delež ZPIZ v
Zavarovalnici Triglav se bo neodplačno prenesel na demografski
sklad v roku enega meseca od uveljavitve zakona, ki bo s SDH
soglasno pripravil skupni letni načrt upravljanja in merila za
Zavarovalnico Triglav. Sprejela ju bo vlada, s celotnim
62-odstotnim deležem SDH in sklada v Zavarovalnici Triglav pa bo
skladno z ZSDH-1 upravljal SDH.
 
 
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [30.06.2017].
 
</div>
</body>
</html>