124. redna seja
Vlade RS
Vlada sprejela
predlog novele Zakona o kmetijstvu
Vlada je določila besedilo
predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu.
Med pomembnejšimi spremembami zakona izpostavljamo
naslednje:
1.
Doniranje
hrane
Zakon na novo ureja doniranje
hrane zaradi preprečevanja izgub velikih količin hrane, ki je eden
od pomembnih izzivov sodobne družbe. S tem se sledi ciljem krožnega
gospodarstva, zmanjševanja odpadkov in predvsem pomoči socialno
ogroženim. Zakon predpisuje, da morajo donatorji (na primer
primarni pridelovalci, predelovalna industrija, trgovine, gostinski
obrati) in posredniki (humanitarne organizacije, zavodi s področja
socialnih dejavnost) pri razdeljevanju donirane hrane izpolnjevati
pogoje nosilcev živilske dejavnosti s hrano in biti vpisani v
register obratov. Donira se lahko samo hrana, ki izpolnjuje vse
predpisane zahteve glede varnosti živil.
Ureditev v zakonu o kmetijstvu
je pomembna tudi zato, ker bodo donatorji za donirano hrano pod
določenimi pogoji oproščeni davka na dodano vrednost, kar bo po
sprejetju zakona določeno v posebnem pravilniku, ki ga bo
pripravilo Ministrstvo za finance. S tem bo dana vzpodbuda za
doniranje hrane, saj je bila obveznost obračuna DDV pogosto razlog,
da je neporabljena, vendar kakovostno in varnostno še ustrezna
hrana, končala med odpadki. Zakon bo omogočil tudi sofinanciranje
nakupa tehnične opreme posrednikom pri razdeljevanju donirane
hrane.
2.
Označba »izbrana
kakovost«
S predlagano dopolnitvijo se
dodatno pojasnjuje, kaj za namen sheme »izbrana kakovost« pomeni
izraz »poreklo osnovne surovine«. Še posebej pomembna pa je nova
določba, da morajo biti v primeru, ko specifikacije poleg
predpisanih postopkov pridelave oziroma predelave vsebujejo
tudi zahteve, ki se za kmetijski pridelek ali živilo nanašajo na
pripravo za trg, skladiščenje, prodajo končnemu potrošniku
oziroma druge postopke pri trženju, certificirane tudi pravne
ali fizične osebe, ki izvajajo te dodatne zahteve.
3.
Javne
službe
Predlog določa nadgradnjo javnih
služb za njihovo čim bolj učinkovito delovanje in medsebojno
povezovanje ter boljši prenos znanja v prakso. S predlaganimi
spremembami bo narejen pomemben korak do boljšega in
učinkovitejšega delovanja javnih služb, omogočeno bo boljše
povezovanje in medsebojno sodelovanje javnih služb ter znanstveno
in raziskovalnih dejavnosti v kmetijstvu.
4.
Zaščita
potrošnikov - prepoved zavajanja
Zaradi učinkovite
zaščite potrošnikov pred zavajanjem na področjih označevanja živil,
zlasti internetnega oglaševanja in prodaje neposredno končnemu
potrošniku, zakon prinaša dve pomembni novosti pri ukrepanju
inšpekcijskih organov. Tako bo v primeru zavajajočega označevanja
živil inšpektor lahko na licu mesta izdal ustno odločbo prodajalcu
o takojšnjem umiku proizvodov iz prodaje,saj izdaja pisne odločbe v
praksi pogosto ni imela učinkov.
Zaradi lažjega
vročanja odločb v primeru kršitev, ko oglašuje ali trži kmetijske
proizvode fizična ali pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža
v Sloveniji, mora ta določiti odgovorno osebo ali pooblaščenca s
prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, sicer se ji
dokumenti vročajo na naslov v tujini. Če vročitev ni uspešna, se
opravi z javnim naznanilom, v skladu z zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek. V praksi to pomeni, da se najprej vroča dokument
preko veleposlaništva ali z orodji redne pošte na naslove v tujini,
če pa to ni uspešno, se vročitev izvede z javnim naznanilom
(odločba se objavi na oglasni deski organa in na javnem potralu e-
uprava).
Poleg tega se v Zakonu o
kmetijstvu spreminjajo tudi nekatere druge vsebine, vezane na
izvajanje skupne kmetijske politike, informiranje javnosti o
kmetijstvu in kmetijski politiki, upravni postopek za izvajanje
Programa razvoja podeželja, organizacije proizvajalcev in zbirke
podatkov.
Novost pa je tudi vzpostavitev
pravne podlage za pridobivanje in spremljanje podatkov o emisijah
in odvzemih toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v
zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske
proizvodnje. Ti podatki bodo med drugim služili tudi kot podlaga za
načrtovanje in izvajanje novih ukrepov na področju kmetijstva, ki
bodo prispevali k obvladovanju posledic podnebnih
sprememb.
Vlada sprejela končno poročilo o izvajanju programa ukrepov za
preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 – Ničelna toleranca do
korupcije
Vlada
je na seji
sprejela Končno poročilo Vlade Republike Slovenije o izvajanju
Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje
korupcije za obdobje 2015–2016 – Ničelna toleranca do korupcije.
Vlada je nosilcem ukrepov iz Programa naložila, da nadaljujejo z
izvajanjem aktivnosti pri ukrepih trajne narave, Ministrstvu za
javno upravo pa, da kot koordinator pridobi poročila ministrstev o
izvajanju ukrepov iz Akcijskega načrta uresničevanja Resolucije o
preprečevanju korupcije, v sodelovanju z njimi pripravi pregled
načrtovanih aktivnosti za njegovo nadaljnje izvajanje in z njimi
seznani Vlado.
Program, ki ga je vlada potrdila
8. januarja 2015, vsebuje konkretne ukrepe za boj proti
korupciji, nosilce izvedbe teh ukrepov, ki so resorno pristojna
ministrstva v sodelovanju s samostojnimi drzˇavnimi organi (npr.
KPK) ter nevladnimi organizacijami, poleg tega pa so dolocˇeni tudi
roki za izvedbo ukrepov. Iz končnega poročila navajamo nekaj
pomembnejših aktivnosti, ki so bile izvedene v tem dvoletnem
obdobju, in predvidene nadaljnje aktivnosti za boj proti
korupciji:
- policija se je
prednostno posvečala gospodarski kriminaliteti, tudi v povezavi z
odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj pri sklepanju bančnih
poslov na državni in lokalni ravni,
- z novelami treh zakonov na
področju organizacije pravosodnih organov (zakonov o sodiščih,
sodniški službi in državnem tožilstvu) so bila uresničena
priporočila GRECO,
- Sodni svet in Državnotožilski
svet sta sprejela kodeksa etike in oblikovala komisiji za
etiko in integriteto. Komisiji sta sprejeli tudi Komentar
Kodeksa sodniške etike in Priporočila glede nasprotja
interesov za državne tožilce,
- predsednik Vrhovnega sodišča
je v soglasju s Sodnim svetom sprejel Politiko zaznavanja in
obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč,
generalni državni tožilec pa v soglasju z Državnotožilskim svetom
Politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in
izpostavljenosti državnih tožilstev,
- v novi Zakon o bančništvu
(ZBan-2) je bila vključena določba o vzpostavitvi sistema
obveščanja o kršitvah predpisov s področja bančništva v banki.
Sistem je že vzpostavljen pri
Banki Slovenije in
je namenjen zlasti zaposlenim v bankah (Prijava kršitve
banki),
- MJU in MZ sta že v 2016
pričela z izvajanjem skupnega javnega naročanja v zdravstvu, v 2017
se bodo skupna JN še razširila, MZ pa pripravi tudi
pregledno bazo
zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih bolnišnice
nabavljajo,
- sprejet je bil Kodeks etike
za funkcionarje vlade in ministrstev,
- Vlada je ministrstvom
naložila, da pri spreminjanju in izvajanju zakonodaje upoštevajo
ugotovitve in predloge za povečanje preglednosti delovanja zbornic,
kot jih določajo smernice iz Poročila delovne skupine za
pripravo analize zborničnega sistema v Republiki Sloveniji in
predlogov ukrepov za preglednejše in učinkovitejše delovanje
zbornic,
- od februarja 2015 je
zagotovljena večja transparentnost delovanja na področju javnih
naročil preko spletne objave pogodb na Portalu javnih
naročil, januarja 2016 je bila vzpostavljena
spletna aplikacija STATIST, ki prvič zagotavlja
celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih
javnih naročilih v Republiki Sloveniji,
- z novelo ZDIJZ-E se je
obveznost proaktivne transparentnosti, torej obvezne spletne objave
določenih dokumentov s strani javnih institucij, razširila tudi na
javne razpise, ki zadevajo dodeljevanje sredstev, subvencij
in posojil iz državnega ali občinskih proračunov,
- Upravna akademija MJU in
Center za izobraževanje v pravosodju MP, tudi v sodelovanju s KPK,
sta za javne uslužbence in funkcionarje izvedla vrsto usposabljanj
na področju etike in integritete, usposabljanja pa se bodo
nadaljevala tudi v prihodnje,
- Uprava za javna plačila je
zagotovila dodatno stopnjo proaktivne transparentnosti s podatki o
e-računih za potrebe spletne aplikacije KPK – Erar,
- v 2016 je bil vzpostavljen
Portal plač javnega
sektorja,
- v 2016 je bil sprejet novi
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju
terorizma, ki med drugim vzpostavlja podlago za Register
dejanskih lastnikov in znižuje mejo za prijavo gotovinskih
transakcij s
30.000 eurov na 15.000 eurov.
Zastavljeni ukrepi iz Programa
so bili v veliki meri izpolnjeni, okvir transparentnosti in
integritete, ki je bil z njimi zastavljen, ter njihovi pozitivni
učinki pa so bili prepoznani tudi širše, v mednarodnem okolju
(napredovanje na indeksu percepcije korupcije Transparency
International). Tudi v letu 2017 bo ukrepanje na področju
zagotavljanja integritete in transparentnega delovanja javnega
sektorja v veliki meri vezano na nadaljevanje že zastavljenih
aktivnosti, predvsem tistih, ki so trajne narave, s poudarkom na
ozaveščanju in intenzivnih usposabljanjih zaposlenih v javnem
sektorju. Na področju javnega naročanja se bo z namenom omejevanja
korupcijskih tveganj nadaljevalo v smeri elektronskega javnega
naročanja (e-dražbe) ter s skupnimi javnimi naročili, predvsem na
področju zdravstva. Nadaljevali se bodo tudi ukrepi za krepitev
integritete na področju pravosodja.
Drugo letno
poročilo o izvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov
razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo
Hrastnik, Radeče in Trbovlje
Vlada se je
seznanila z Drugim letnim poročilom o izvajanju Programa
spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za
problemsko območje z visoko brezposelnostjo Hrastnik, Radeče in
Trbovlje v obdobju 2013–2020 (za leto 2015).
V letu 2015 se je
izvajalo pet ukrepov razvojne podpore na problemskem območju; to so
Program spodbujanja konkurenčnosti za območje občin Hrastnik,
Radeče in Trbovlje; povračilo plačanih prispevkov delodajalca za
socialno varnost; davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje;
ukrep prometna infrastruktura se je izvajal v omejenem obsegu v
skladu s proračunskimi možnostmi ter pričel se je izvajati ukrep
spodbude za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja
podeželja 2014 do 2020. Ukrep v zvezi z energetsko infrastrukturo
je bil razveljavljen in ni več relevanten; ukrep v zvezi s prenosi
državnega premoženja iz države na občine pa je v fazi priprave. V
okviru ukrepa Program spodbujanja konkurenčnosti za območje občin
Hrastnik Radeče in Trbovlje v obdobju 2013-2018 so se, od petih
instrumentov, izvajali štirje, to so podjetno v svet podjetništva
HRT, finančne spodbude za novo nastala podjetja, investicije v
razvoj ter koordinacija, promocija in skrbnik programa.
Vlada sprejela stališče do
mnenja državnega sveta k predlogu novele zakona o
DDV
Vlada je sprejela stališče do
mnenja državnega sveta k predlogu novele zakona o davku na dodano
vrednost. Vlada meni, da bi bilo smotrno pobudo državnega sveta o
morebitnem krčenju obstoječega seznama dobav blaga in storitev z
nižjo stopnjo DDV znova preučiti po sprejetju posodobljenega
sistema DDV na ravni EU.
Predlog novele zakona o DDV je
12. decembra lani državnemu zboru v obravnavo in sprejetje
predložil poslanec Andrej Čuš, v njem pa s 1. julijem 2017 predlaga
znižanje veljavnih stopenj DDV, in sicer splošne stopnje z 22 na 20
odstotkov in nižje stopnje z 9,5 na 8,5 odstotka. Tudi državni svet
v luči ugodnejših makroekonomskih kazalcev meni, da so upravičena
pričakovanja gospodarstva, da se tudi z znižano stopnjo DDV
prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in konkurenčnemu poslovnemu
okolju, hkrati pa želi državni svet s podporo zakonu spodbuditi
tudi razpravo o možnih alternativnih rešitvah, npr. morebitnem
krčenju obstoječega seznama dobav blaga in storitev z nižjo stopnjo
DDV.
Vlada v mnenju, ki ga bo poslala
državnemu zboru, spominja, da je seznam blaga in storitev iz
priloge k zakonu o DDV, za katere se v Sloveniji uporablja nižja,
9,5-odstotna stopnja DDV, povzet po ureditvi iz priloge k evropski
direktivi o skupnem sistemu DDV. Njen namen je poceniti nekatere
vrste blaga in storitev, ki se štejejo za posebej potrebne končnemu
potrošniku, in mu s tem olajšati dostop do njih.
Vlada opozarja, da ne sme
zanemariti vpliva na končno potrošnjo. V kolikor bi prišlo do
spremembe nižje stopnje DDV in bi davčni zavezanci prenesli breme
spremembe na končne potrošnike, bi to vplivalo na povišanje
drobnoprodajnih cen blaga in storitev. Glede na to, da so znotraj
seznama blaga in storitev, ki so obdavčeni po nižji stopnji tudi
kategorije, ki so ključne za socialno šibkejši sloj prebivalstva,
bi lahko imelo to na drugi strani seveda tudi večje socialne
posledice.
Res je, da bi lahko z zvišanjem
nižje stopnje DDV na višino splošne, 22-odstotne stopnje DDV
pridobili dodatne prilive v državni proračun, vendar bi poleg že
omenjenega vpliva na končne potrošnike prek zvišanja cen obstajala
tudi možnost zmanjšanja potrošnje in povečanja obsega sive
ekonomije.
Vlada v mnenju hkrati seznanja
državni zbor, da je pred pristojnimi organi Sveta EU načrtovana
razprava o obsežnejši posodobitvi politike glede stopenj DDV v EU.
Kot je napovedano v akcijskem načrtu Evropske komisije za DDV iz
aprila 2016, bo eden od zakonodajnih predlogov, ki bosta
pripravljena v letu 2017, ob predlogu za vzpostavitev dokončnega
sistema DDV za čezmejno trgovino med podjetji znotraj EU tudi
predlog reforme stopenj DDV.
V tej luči vlada meni, da bi
bilo smotrno pobudo državnega sveta o morebitnem krčenju
obstoječega seznama dobav blaga in storitev z nižjo stopnjo DDV
znova preučiti po sprejetju posodobljenega sistema DDV, ko bo treba
v Sloveniji ustrezno prilagoditi obstoječo ureditev po zakonu o
DDV.
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [03.03.2017].