Ministrica Vraničar Erman z
gospodarstveniki o davčnem okolju v Sloveniji
Brdo, 12. junij 2017 –
Ministrica Mateja Vraničar Erman se je danes v okviru posveta
predsednika vlade z gospodarstveniki pogovarjala o davčnem okolju v
Sloveniji ter o odpravi njegovih nekonkurenčnih elementov.
Sogovorniki so se strinjali, da si je treba prizadevati za
privabljanje kapitala in privabljanje oziroma zadržanje kadrov, ki
podjetjem zagotavljajo višjo dodano vrednost.
Na podlagi posvetovanja
ministrstva za finance z gospodarstvom so bili v letu 2016 sprejeti
ukrepi, katerih glavni cilj je bila davčna razbremenitev visoko
strokovnih razvojnih kadrov. O izzivih, ki so na področju
odpravljanja nekonkurenčnih elementov davčnega okolja še pred nami,
se je ministrica danes na Brdu v okviru posveta predsednika vlade
pogovarjala z gospodarstveniki.
Ministrica je gospodarstvenikom
pojasnila, da so spremembe v tem trenutku še vedno možne le v
okvirih, ki zagotavljajo stabilnost javnih financ. Davčne
razbremenitve bodo po besedah ministrice mogoče takoj, ko bomo
konsolidirali javne finance. Ministrica je glede tega sicer
optimistična, saj je Slovenija dolg države po njegovi najvišji
doseženi vrednosti v letu 2015, tega konec leta 2016 znižala na
79,7% BDP, za konec letošnjega leta pa je ocenjen na 77 % BDP.
Občutno se znižuje tudi strošek obresti državnega proračuna. V
obdobju 2014 do 2018 se strošek obresti državnega proračuna znižuje
z 1.083 mio EUR na 870 mio EUR, kar je za 20 %. V odstotku BDP se
strošek obresti državnega proračuna znižuje iz 2,9 % BDP v 2014 na
1,9 % BDP v letu 2018. izhodišče pri oblikovanju ukrepov imeli
sogovorniki v mislih tudi, da si je treba prizadevati za
privabljanje kapitala in privabljanje ali zadržanje kadrov, ki
podjetjem zagotavljajo doseganje višje dodane vrednosti.
Skupina gospodarstvenikov si je
skupaj z ministrico zastavila tri kratkoročne in tri dolgoročne
ukrepe. Prvi kratkoročni ukrep je vezan na pavšalno obdavčitev.
Gospodarstveniki so namreč opozorili da se trenutni sistem pogosto
zlorablja za doseganje dumpinškega učinka. Z ministrico so se
strinjali, da je treba to vprašanje nasloviti čim prej. Drugi
kratkoročni ukrep je vezan na olajšave za raziskave in razvoj, pri
čemer ne gre za zakonske spremembe temveč za problem negotovosti
pri izvajanju obstoječe ureditve. Tretji kratkoročni ukrep je
prenova obstoječe olajšave za zaposlovanje mladih, predvsem tistih,
ki iščejo prvo zaposlitev. Omizje je prišlo do skupnega zaključka,
da obstoječa olajšava ni učinkovita, saj gospodarstvo le redko
posega po izkoriščanju te ugodnosti, kar kaže na potrebo po
prilagoditvi.
Kot prvega med potrebnimi
dolgoročnimi ukrepi so gospodarstveniki z ministrico izpostavili
obdavčitev dohodkov posameznikov. Predstavniki gospodarstva menijo,
da je potrebno dohodke posameznikov še dodatno razbremeniti, da
bomo v Slovenijo privabili tudi visoko izobražene kadre iz tujine.
Drugi dolgoročni ukrep, ki ga je omizje predlagalo v preučitev je
spodbujanje kapitalskega financiranja razvoja podjetij. Kot zadnji
potreben ukrep je omizje izpostavilo posodobitev sistema obdavčitve
nepremičnin. Gospodarstveniki so izrazili obžalovanje, da davek za
nepremičnine še ni bil sprejet. Z ministrico so se strinjali, da je
treba nadaljevati strokovno delo, da se bi se lahko davek na
nepremičnine v naslednjih letih vendarle uspešno vgradil v naš
pravni red.
Sogovorniki so se dogovorili, da
se bodo v zvezi s predvidenimi ukrepi v naslednjih mesecih še
pogovarjali, predvsem v okviru socialnega dialoga in skušali najti
ustrezne rešitve, ki bodo na kratki in na dolgo rok pomenili
odpravo ugotovljenih nekonkurenčnih elementov davčnega okolja v
Sloveniji.
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [14.06.2017].