www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
146. redna seja
Vlade RS
Ljubljana, 31. avgust
2017
 
Vlada sprejela mnenje o noveli
zakona o DDV
 
Vlada je na današnji redni seji
sprejela mnenje Vlade Republike Slovenije o Predlogu zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga
je Državnemu zboru predložil poslanec Andrej Čuš.
 
Čuš je 20. julija 2017 Državnemu
zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje predložil
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1J), v katerem s 1. januarjem 2018 predlaga znižanje
veljavnih stopenj davka na dodano vrednost in sicer splošne stopnje
z 22 % na 20 % in nižje stopnje z 9,5 % na 8,5 %.
 
Vlada predlogu zakona
nasprotuje. Vlada se zaveda, da mora kljub temu, da Republika
Slovenija v zadnjem obdobju dosega zmerno gospodarsko rast, za
doseganje fiskalnega cilja še naprej zahtevati kombinacijo fiskalne
odgovornosti in priprave strukturnih ukrepov, pa tudi ukrepov za
povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja. To pomeni, da mora
vlada tudi v prihodnjih letih nadaljevati postopno javnofinančno
konsolidacijo in si še naprej prizadevati za uspešno upravljanje
dolga državnega proračuna.
 
Glede stopenj DDV, ki se v
Republiki Sloveniji plačujeta v zvezi z obdavčljivimi dobavami
blaga in storitev v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost, to
je po splošni stopnji 22 % in nižji stopnji 9,5 %, vlada poudarja,
da je zaradi zagotavljanja vzdržnega načina odprave čezmernega
primanjkljaja in nujno potrebne okrepitve strategije uravnoteženja
javnih financ nujno potrebna njuna nadaljnja ohranitev. Ob dvigu
stopenj DDV sredi leta 2013 je takratna vlada ocenila, da se bodo
prihodki iz naslova DDV zvišali za 250 milijonov evrov letno (od
tega 100 milijonov evrov leta 2013, dodatnih 150 milijonov evrov
leta 2014), realizacija pa je potrdila pravilnost ocene, pri čemer
so se prihodki v zadnjih treh letih še dodatno zvišali zaradi
sprejetih ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije. Z letom 2016
je bilo tako letno zagotovljenih za približno 300 milijonov evrov
prihodkov več, kar je v skladu z glavnimi cilji javnofinančne
politike Republike Slovenije.
 
Vlada še ugotavlja, da je isti
predlagatelj 12. decembra 2016 Državnemu zboru v obravnavo in
sprejetje že predložil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku na dodano vrednost,  po katerem naj bi se s 1.
julijem 2017 enako, kakor predlaga zdaj, znižale veljavne stopnje
DDV, in sicer splošna stopnja z 22 % na 20 % in nižja stopnja z 9,5
% na 8,5 %. Vlada je že takratnemu predlogu zakona nasprotovala,
zakon pa tudi ni imel podpore v Državnem zboru.
 
 
Vlada podpira predlog evropske
uredbe glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju
obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji
 
Vlada je na današnji redni seji
sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog
direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne
avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s
čezmejnimi aranžmaji.
 
Republika Slovenija podpira
razloge in cilje, ki izhajajo iz predloga direktive in bo podpirala
takšne rešitve in ukrepe glede obveznega razkritja in avtomatične
izmenjave informacij o čezmejnih potencialno agresivnih aranžmajih
davčnega načrtovanja, ki so sorazmerni s cilji predloga direktive
in jih bodo davčne administracije sposobne izvajati. Republika
Slovenija si bo prizadevala za določitev primernega oziroma
razumnega roka za uskladitev notranje zakonodaje z
direktivo.
 
Predlagane spremembe DAC 6
razširjajo področje uporabe obvezne avtomatične izmenjave
informacij na posrednike, kjer je potreba po ukrepanju utemeljena z
ugotovitvami v okviru dela OECD v zvezi z ukrepom 12 akcijskega
načrta OECD/G20 in posvetovanj EK z zainteresiranimi
stranmi.
 
S predlogom DAC 6 se uvaja
zahteva, da države članice:
- določijo izrecno obveznost
obveznega razkritja čezmejnih potencialno agresivnih aranžmajev
davčnega načrtovanja pri svojih nacionalnih davčnih
organih,
- zagotovijo, da njihovi
nacionalni davčni organi avtomatično izmenjujejo te informacije z
davčnimi organi drugih držav članic,
kar bo omogočalo celovit pregled
vpliva čezmejnih transakcij na splošno davčno osnovo.
 
Predlog DAC 6 določa, da se
avtomatična izmenjava informacij izvede v enem mesecu od konca
četrtletja, v katerem so bile informacije predložene. Prve
informacije se bodo posredovale do konca prvega četrtletja
2019.
 
Nadalje predlagana direktiva
dopolnjuje člene obstoječe direktive, ki se nanašajo na jezik
poročanja, komunikacijske kanale (nadgradnja omrežja CCN) in na
letno poročanje o učinkovitosti izmenjave informacij o potencialno
agresivnih čezmejnih davčnih aranžmajih.
 
Veljavnost direktive je
predvidena na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske
unije, uporabljala pa naj bi se v vseh državah članicah od 1.
januarja 2019.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade RS [01.09.2017].
 
</div>
</body>
</html>