Register dejanskih lastnikov predvidoma še v tem mesecu
Ljubljana, 6. november 2017 - Na ministrstvu za finance se zavedamo pomembnosti transparentnega poslovanja in z njim zmanjševanja korupcijskih ter drugih tveganj. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila Slovenija pri prenosu četrte evropske direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, med najhitrejšimi v EU. Za učinkovit boj proti nesprejemljivim davčnim praksam ter pranju denarja in financiranju terorizma je ključen skupni dogovor in sodelovanje med državami, zaradi česar je Slovenija aktivna tudi na mednarodni ravni.
Slovenija bo tako na podlagi novembra lani uveljavljenega novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma predvidoma še ta mesec vzpostavila register dejanskih lastnikov, ki bo dodatno pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanju zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Poslovni subjekti bodo v ta register začeli vpisovati podatke o dejanskih lastnikih z 19. novembrom 2017, po dveh mesecih – predvidoma 19. januarja 2018 – pa bo register dostopen javnosti. Vzpostavitev omenjenega registra bo kot sekundarni učinek imela tudi zmanjšanje korupcijskih tveganj. Slovenija je bila pri prenosu evropske direktive, ki je bila implementirana z novim zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma med najhitrejšimi v EU, saj se na ministrstvu za finance zavedamo pomembnosti transparentnega poslovanja in z njim zmanjševanja korupcijskih in drugih tveganj.
Register dejanskih lastnikov bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih d.o.o., samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava. Z vzpostavitvijo registra bo zavezancem za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma omogočen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih za namene izvajanja pregleda stranke ter za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Register dejanskih lastnikov bo vzpostavil in vodil AJPES, deloma bo register javen. Podatki bodo dostopni tudi nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Register bo med drugim povezal podatke z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav, vendar pa zaradi različne hitrosti implementacije četrte evropske direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v drugih državah, datuma vzpostavitve povezljivosti med registri različnih držav, ne moremo napovedati.
Ministrstvo za finance je sicer v slovenski pravni red v zadnjih letih implementiralo tudi pomembne spremembe na področju sodelovanja med državami z obvezno avtomatično izmenjavo informacij, ki omogoča zaznavo davčnih nepravilnosti, s katerimi davčni organi v posamezni državi predhodno niso bili seznanjeni. Poleg tega je deloma že realizirana, deloma pa je v teku, implementacija (uzakonjenje v nacionalni zakonodaji) štirih minimalnih standardov projekta OECD, krajše imenovanega BEPS, ki se nanaša na preprečevanje škodljivih davčnih praks, preprečitve zlorab sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja in avtomatično izmenjavo poročil po državah in učinkovitejše reševanje davčnih sporov. Smo tudi v fazi implementacije lani sprejete evropske direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Čeprav se morda zdi implementacija teh ukrepov v nacionalno zakonodajo abstraktna ali nepomembna, je lahko boj s tovrstnimi praksami na ravni posamezne države brez teh ukrepov zelo otežen in manj učinkovit. Ključen je torej skupen dogovor in sodelovanje med državami. Zato so vse omenjene aktivnosti, v katerih Slovenija aktivno sodeluje, izrednega pomena in tudi predpogoj za učinkovit skupen boj in boj vsake posamezne države proti strategijam davčnega planiranja, ki izkoriščajo pomanjkljivosti in neskladja davčnih predpisov na način, da umetno alocirajo obdavčljive dobičke v jurisdikcije, v katerih ne poteka nobena ekonomska aktivnost podjetja in kjer je nizka ali ničelna obdavčitev.
Vir: Spletne strani Ministrstva za finance [07.11.2017].