www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Na zasedanju finančnih ministrov
EU največ o davčnih temah
 
Ljubljana, 28. september 2018 –
V Luksemburgu se bodo v ponedeljek in torek sestali finančni
ministri območja evra in EU. Med glavnimi temami zasedanj bodo
davčne točke in novi predlogi Evropske komisije za preprečevanje
pranja denarja v luči dogajanja v bančnem sektorju. Minister za
finance dr. Andrej Bertoncelj se bo udeležil zasedanja evroskupine,
na zasedanju finančnih ministrov EU pa bo Slovenijo zastopal stalni
predstavnik pri EU Janez Lenarčič.
 
<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
 jQuery(document).ready(function () {
 jQuery('#imageGallery').lightSlider({
 gallery: true,
 item: 1,
 loop: true,
 thumbItem: 7,
 slideMargin: 0,
 enableDrag: false,
 keyPress: true,
 controls: true,
 prevHtml: '',
 nextHtml: '',
 currentPagerPosition: 'left',
 onSliderLoad: function (el) {
 el.lightGallery({
 selector: '#imageGallery .lslide'
 });
 }
 });
 });
 
//]]>
</script>Finančni ministri območja evra bodo na rednem zasedanju
nadaljevali tematsko razpravo o gospodarski rasti in delovnih
mestih, tokrat s poudarkom na nacionalnih avtomatskih
stabilizatorjih oz. blažilnikih fiskalne narave, ki jih je treba
krepiti v dobrih časih. Primer tega so sheme za primer
brezposelnosti ali sklad za slabe dni. Nekaj držav članic bo
predstavilo svoje izkušnje s tega področja. Ministri bodo govorili
tudi o razvoju deviznih tečajev in vlogi evra, v razširjeni sestavi
(EU27 brez Velike Britanije) pa bodo v okviru prizadevanj za
poglabljanje ekonomske in monetarne unije nadaljevali razpravo o
reformi Evropskega mehanizma za stabilnost.
 
Finančni ministri EU pa bodo
imeli na davčnem področju na dnevnem redu paket hitrih rešitev na
področju DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti na področju DDV
in izenačitev davčne obravnave tiskanih ter elektronskih
publikacij.
 
Predlog paketa hitrih rešitev,
ki bi pred vzpostavitvijo dokončnega enotnega območja DDV v EU
odpravil nekatere težave na tem področju, so imeli ministri na
dnevnem redu že junija, vendar jim dogovora ni uspelo doseči.
Kompromisni predlog bolgarskega predsedstva iz junija bo podlaga
tudi za tokratno razpravo. Predlagani hitri ukrepi bi med drugim
vključevali poenostavitve in harmonizacijo pravil za dokazovanje
oprostitve prevoza blaga znotraj EU, uporabljati pa bi se začeli
januarja 2020.
 
Slovenija podpira prizadevanja
Evropske komisije za uvedbo dokončnega sistema DDV, ki bo zanesljiv
in varen pred različnimi vrstami goljufij ter ne bo povzročal
dodatnih nesorazmernih obremenitev podjetjem in davčnim
administracijam. Podpremo lahko tudi hitre ukrepe za kratkoročne
izboljšave trenutnega stanja.
 
O predlogu sprememb direktive o
skupnem sistemu DDV glede obrnjene davčne obveznosti za dobave
blaga in storitev nad določenim pragom so ministri v zadnjih dveh
letih razpravljali že večkrat, vendar države soglasja še niso
dosegle.
 
Cilj predloga je posameznim
državam članicam, še posebej tistim, ki so utrpele znatne izgube
zaradi davčnih vrtiljakov in ki nimajo zadostnih upravnih
zmogljivosti za učinkovit boj proti goljufijam, začasno in ob
določenih pogojih omogočiti, da se kot plačnika DDV določi davčnega
zavezanca, kateremu je bila opravljena dobava blaga ali storitev.
Zadnje kompromisno besedilo, ki ga je pripravilo avstrijsko
predsedstvo, predvideva, da bi ta mehanizem pilotno dve leti
uporabljala Češka, njegove učinke pa bi sproti
spremljali.
 
Slovenija lahko kompromisni
predlog podpre pod pogojem, da bodo imele države omejene možnosti
glede uporabe obrnjene davčne obveznosti. Že večkrat smo namreč
opozorili na možnost selitve goljufij v druge države. Podpiramo
tudi nadaljnja prizadevanja za določitev čim višjega praga, nad
katerim se uporablja obrnjena davčna obveznost (v zadnjem predlogu
je zvišana z 10.000 evrov na 15.000 evrov za račun), in za
preprečevanje že omenjene selitve goljufij v druge članice in
pojava novih oblik goljufij.
 
Pričakovati je, da bodo ministri
razpravljali tudi o predlogu izenačitve davčne obravnave tiskanih
in elektronskih publikacij.
 
Evropska komisija bo predstavila
tudi nekaj kratkoročnih predlogov za okrepitev nadzora nad bankami
in preprečevanja pranja denarja, kar je pomembno za dobro delovanje
bančne unije. Komisija med drugim predlaga obvezno sodelovanje med
organi za nadzor nad bankami in organi za preprečevanje pranja
denarja ter bolj centralizirano izvajanje nadzora nad
preprečevanjem pranja denarja v finančnih institucijah na ravni EU
s krepitvijo orodij in pristojnosti Evropskega bančnega
organa.
 
Komisija želi, da bi ustrezne
zakonodajne predloge na ravni EU sprejeli najpozneje do začetka
leta 2019. Slovenija načeloma podpira odločnejše ukrepanje, bo pa v
nadaljnjih razpravah treba razjasniti več pravno institucionalnih
vprašanj.
 
 
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [01.10.2018].
 
</div>
</body>
</html>