FURS spremlja
prikrita zaposlovanja tudi v IT podjetjih
Fizične osebe, ki
imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem
razmerju z delodajalcem
FURS v
okviru ciljno usmerjenih nadzorov na področju prispevkov za
socialno varnost izvaja nadzore, pri katerih se preverja pravilna
davčna obravnava in ekonomska vsebina dohodka fizičnih oseb
(odvisno / neodvisno pogodbeno razmerje). Nadzori se opravljajo pri
zavezancih, pri katerih je bilo zaznano, da zanje fizične osebe
opravljajo dela kot samostojni podjetniki, pri tem pa obstaja
velika verjetnost, da pri izvajanju takšnega dela obstajajo
elementi odvisnega pogodbenega razmerja. Posebno pozornost
namenjamo (in jo bomo tudi v prihodnje) tudi tujim IT podjetjem,
saj smo na tem področju v zadnjem času zaznali povišano stopnjo
tveganja morebitnega prikritega zaposlovanja.
Od 1. 9. 2016
dalje, ko posebej spremljamo tovrstno pojavno obliko, je bilo
opravljenih 27 nadzorov, v katerih je bilo dodatno obračunanih
2.258.639 EUR obveznosti.
Pri izvajanju
tovrstnih nadzorov, davčni organ presoja poslovne dogodke, to je
pogodbe o poslovnem sodelovanju med zavezancem in fizično osebo kot
s.p. in na njihovi podlagi izvedena plačila, po njihovi vsebini in
skladno z davčno zakonodajo. Davčni organ je dolžan ugotoviti, ali
gre dejansko za opravljanje samostojne dejavnosti ali gre za delo v
okviru delovnega razmerja. V primeru, da so pri nadzoru ugotovljeni
elementi odvisnega pogodbenega razmerja (torej ne gre za
opravljanje samostojne dejavnosti), se velikokrat ugotavlja, da je
bila sklenjena pogodba med zavezancem in fizično osebo kot s.p. le
navidezen posel, pri katerem se dejanska vsebina razlikuje od njene
oblike.
Po določilih
3. odstavka 74. člena ZDavP-2 navidezni pravni posli ne vplivajo na
obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel,
je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.
To pomeni, da
se v primeru ugotovitve, da gre za izogibanje ali zlorabo (npr. če
se dohodek, ki bi moral biti izplačan kot plača, zaposlenemu
izplačuje na račun njegovega statusa s.p.), šteje, da je nastala
davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij,
nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (torej, da
se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s.p., obdavčijo kot
dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi). V
tem primeru bi moral zavezanec plačilo, ki ga je izplačal fizični
osebi na podlagi računa, ki ga je ta izstavila kot s.p.,
obravnavati kot dohodek iz zaposlitve, torej kot bruto plačo, od
katere bi moral obračunati prispevke za socialno varnost in
akontacijo dohodnine (pogodba o poslovnem sodelovanju med
delodajalcem in s.p.-jem je navidezen posel v smislu 74. člena
ZDavP-2).
Če plačnik
davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za
davčnega zavezanca v skladu z zakonom, je v 397. členu ZDavP-2
predvidena sankcija v višini od 800 do 30.000 EUR, odvisno od
statusa in velikosti zavezanca.
Vir: Spletne
strani Finančne uprave Republike Slovenije [19.06.2018].