www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
FURS ugotavlja številne zlorabe
pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

 
FURS na podlagi analiz podatkov,
ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve
poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa
poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno
oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za
davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene
poslovne dobičke na davčno ugodnejši način.
 
Zaznana davčna shema je
oblikovana na način, da družbeniki sklenejo posel prodaje poslovnih
deležev ali njihovih delov lastni družbi in si tako neobdavčeno
izplačajo v podjetju ustvarjene poslovne dobičke preko transakcij,
ki so pravno formalno izpeljane v skladu z določili Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa je bilo v številnih
opravljenih nadzorih odkupa lastnih poslovnih deležev
ugotovljeno, da gre v večini primerov za transakcije, ki nimajo
ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje
neupravičene davčne ugodnosti. Četrti odstavek 74. člena Zakona
o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč določa, da se z izogibanjem ali
zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o
obdavčenju, v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 je določeno, da se
predmet obdavčitve in okoliščine in dejstva, ki so bistveni za
obdavčenje vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
Navedeno pomeni, da transakcije odkupov lastnih poslovnih deležev,
ki nimajo ekonomske vsebine, predstavljajo prikrito izplačilo
dobička, ki je obdavčeno v skladu z določbami Zakona o dohodnini
(ZDoh-2), kot dividendam podobni dohodek.
 
Primeri odkupa lastnega
poslovnega deleža so različni, v nadaljevanju pa navajamo najbolj
klasičen primer. Družbenik svoj poslovni delež razdeli na več delov
in proda en del svoji družbi – pridobiteljici lastnega poslovnega
deleža. Posel prodaje in razlogi za njeno izvedbo nimajo ekonomske
vsebine in ne izkazujejo okoliščin, katere praviloma privedejo do
poslovno upravičenih razlogov za sklenitev posla, ampak le-te
nakazujejo na sklenitev in izvedbo posla zaradi ugodnejših davčnih
posledic. Pri istem zavezancu lahko pride do večjega števila
takšnih odkupov, v nekaterih primerih tudi do umika lastnih
poslovnih deležev. Poleg navedene, se ugotavljajo tudi bolj
kompleksne sheme, ki prav tako ne izkazujejo ekonomske vsebine
posla ter seveda tudi primeri, ko je odkup lastnega deleža
upravičen z ekonomsko vsebino, zaradi česar se vsak primer
obravnava posebej, nepristransko in po načelu
zakonitosti.
 
V zadnjem času se v nadzorih pri
zavezancih, ki so uporabili opisano davčno shemo, ugotavlja, da se
le-ti z namenom »saniranja« situacije in z namenom izognitve
obdavčitvi izplačanega dohodka kot prikritega izplačila dobička,
poslužujejo razveze pogodbe. Pri opredelitvi davčne obveznosti pri
razvezi pogodbe o odkupu lastnega poslovnega deleža je pomembna
presoja ali gre pri tem za nov pravni posel, ali pa za prenehanje
prvega pravnega posla. Sporazumna razveza prvotne pogodbe o
odkupu lastnega poslovnega deleža se šteje za nov pravni posel, ki
pa ne more veljati za nazaj (ex tunc), temveč ima pravne učinke le
za naprej (ex nunc), zato tudi razveza podleže
obdavčitvi.
 
Ob tem je pomembno izpostaviti,
da imajo davčni zavezanci nedvomno pravico sklepati vse pravne
posle, ki niso prepovedani in da jih pri tem lahko vodijo tudi
davčni premisleki. Davčni zavezanci tudi niso zavezani poslov
voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa
davčni zavezanci sklepajo posle odkupov lastnih poslovnih
deležev ali s tem več medsebojno povezanih poslov brez ekonomske
vsebine in pri tem zasledujejo pridobitev davčne ugodnosti,
ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči,
pa je to v nasprotju z namenom davčnih predpisov. Z izogibanjem
ali zlorabo drugih predpisov se tako ni mogoče izogniti uporabi
predpisov o obdavčenju, zato ZDavP-2 zahteva, da se takšni posli
pri obdavčitvi spregledajo, čemur pritrjuje tudi ustaljena sodna
praksa.
 
V letu 2018 so bile v okviru
tovrstnih postopkov dodatno obračunane davčne obveznosti v višini
6,2 mio €, v letu 2019 do sedaj pa več kot za 1,7 mio €. Pri
tem je potrebno poudariti, da so zavezanci za davek v nadzoru v več
kot 70% obravnavanih primerih izkoristili institut samoprijave ali
institut 140.a člena ZDavP-2 in tako sami prijavili in plačali
svojo davčno obveznost še pred začetkom davčnega nadzora ali izdajo
odločbe.
 
FURS bo tudi v letu 2019
nadaljeval z aktivnostmi na področju odkupa lastnih poslovnih
deležev, predvsem bo povečal izvajanje davčno inšpekcijskih
nadzorov ter nadzorov v kontroli.
 
Zavedati se moramo, da poštena
uporaba pravic, ki so priznane z zakoni ter pravilno, pošteno in
pravočasno izpolnjevanje davčnih obveznosti, prinaša kvalitetno
izvajanje javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, varnost,
sociala in druge dejavnosti javnega pomena. Pošteno in pravilno
plačevanje davkov je dolžnost vsakega davčnega
zavezanca.
 
 
Vir: Spletne
strani FURS [27.03.2019].
 
</div>
</body>
</html>

ris - 28.03.2019 - 09:07

Hitro so se spomnili, veliko se jih sladko smeji...….

Mat - 28.03.2019 - 14:28

Časnik Finance jim je lepo povedal, da so preveč kreativni, čakamo pa, da zadeve padejo na ustavnem sodišči in bodo potem velika vračila. Furs si seveda zakone razlaga, povsem samovoljno in v nasprotju z veliko večino strokovne javnosti, dokler pa niti ta ni enotna..........................