Če delavec ne more
opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem
primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme
nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico
plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal,
vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
Odsotnost z
dela lahko v izjemnih primerih
umestimo tudi v institut višje sile. Po
splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga
ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga
odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih
opredeljen z naslednjimi elementi:
- prisotnost
zunanjega vzroka,
- nepričakovanost
dogodka,
- neizogibnost in
neodvrnljivost dogodka.
Glede na obrazloženi
pravni standard menimo, da so v situaciji, ko se zaradi zmanjšanja
širjenja COVID-19 začasno zaprejo šole, lahko prisotni elementi
višje sile, ki povzročijo nemožnost opravljanja dela delavca zaradi
varstva otroka. Vsekakor pa je pri oceni prisotnosti višje sile v
vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh
navedenih potrebnih elementov. Pri presoji le-teh pa v okviru
elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka med drugim
presoditi in upoštevati starost otroka, ki potrebuje varstvo,
možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug
ustrezen in primeren način, možnost drugačne razporeditve delovnega
časa delavca.
Če delavec
ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v
tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme
nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico
plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal,
vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
Dodatno naj
opozorimo še na možnost opravljanja dela na domu.
Vir: Spletne
strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti [13.03.2020].