Obveznost izdajanja
računov in davčnega potrjevanja računov – nov deseti odstavek 81.
člena ter končna določba 48. člena glede 17. člena ZDavPR. Določa
se sprememba glede izročitve računa v papirni obliki končnemu
potrošniku.
Davčni zavezanec, ki
mora za dobave blaga ali storitev, opravljene končnemu potrošniku
na ozemlju Slovenije, izdati račun, mora račun v papirni obliki
tudi izročiti kupcu, če kupec to zahteva, sicer pa se izročitev
papirnatega računa za namene DDV načeloma ne zahteva. Seveda pa se
lahko izdani račun v papirni obliki izroči kupcu - končnemu
potrošniku tudi, če ga ta ne zahteva. Če končni kupec zahteva
izročitev računa, mu ga davčni zavezanec izroči, razen v primeru
računa za opravljeno dobavo, za katero je po DDV zakonodaji
določena izjema od obveznosti izdajanja računov.
Če kupec potrebuje
račun za druge namene, ne za namene DDV, bo tak račun najverjetneje
zahteval (npr. če bo želel uveljavljati pravice, ki izhajajo iz
druge zakonodaje, npr. zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov ali
varstvo pacientovih pravic) na podlagi druge zakonodaje.
Kupec te svoje
zahteve po izročitvi računa v papirni obliki ne rabi dodatno
pojasnjevati davčnemu zavezancu. Načeloma kupec zahteva račun vsaj
do takrat, ko račun plača.
Ne glede na to
poenostavitev pa mora izdajatelj računa še vedno zagotavljati
pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa, ne glede
na to, ali ga izda v papirni ali v elektronski obliki, in sicer od
trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa. V primeru
gotovinskega poslovanja po Zakona o davčnem potrjevanju računov -
ZDavPR pa mora tak račun tudi davčno potrditi.
Po DDV zakonodaji je
enaka obravnava računov, izdanih v papirni ali elektronski obliki.
Ker pa je za elektronski račun, ki je v skladu s 84. členom izdan
in prejet v katerikoli elektronski obliki, določeno, da se mora
prejemnik računa strinjati z uporabo elektronskega računa, ni
podlage za njegovo zahtevo, da bi mu moral davčni zavezanec
izročiti tiskan elektronski račun. Da lahko upoštevamo račun kot
elektronski račun, še vedno velja, da mora biti izdan in prejet v
kateri koli elektronski obliki zapisa, lahko je v obliki
strukturiranih sporočil (kot je npr. XML) z zagotovljeno ustrezno
vizualizacijo. Iz navedenega izhaja, da nov deseti odstavek 81.
člena na to ne vpliva.
Za dobave, za katere
je predpisana izjema od obveznosti izdajanja računov po 143. členu
Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, pa še
vedno velja, da ni treba izdati računa.
Z določbo drugega
odstavka 48. člena ZDDV-1M se razveljavi 17. člen ZDavPR, ki
določa, da se z globo 40 evrov kaznuje za prekršek kupec blaga
oziroma prejemnik storitev, če ne prevzame in zadrži računa
neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oziroma ga na zahtevo
ne predloži pooblaščeni osebi, saj s spremembo ZDDV-1 računa v
papirni obliki ne bo več treba izročiti kupcu, če kupec tega ne bo
zahteval.
Navedeno se smiselno
upošteva tudi pri 12. členu ZDavPR (ker če kupec računa ne
prevzame, ga ni možno sankcionirati).
Primer:
Prodajalec (davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV) na ozemlju Slovenije proda
blago kupcu - končnemu potrošniku. Kupec ne zahteva izročitve
računa v papirni obliki. Prodajalec kupcu pove znesek za plačilo,
izdani račun davčno potrdi (ker je plačan z gotovino po ZDavPR),
kupcu pa ga ne izroči v papirni obliki. Ali je prav, da prodajalec
kupcu ni izročil računa v papirni obliki?
Da, če kupec ni zahteval izročitve računa v papirni
obliki.
Vprašanje: Kaj pa če
bi bila v takem primeru prodajalec in kupec dogovorjena za izdajo
računa v elektronski obliki (e-račun)?
Za račune, izdane v elektronski obliki, se nič ne spreminja (ne
velja, da kupec lahko zahteva še njihovo izročitev v papirni
obliki).
Vir: Spletne
strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
[21.01.2022].