Izročanje
računov pomembno tako za kupce kot za javna sredstva
Vladni predlog
novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja ponovno
obvezno izročanje računov, naslavlja tako obvladovanje sive
ekonomije, kot varovanje pravic kupcev. V luči varovanja okolja in
zelenega prehoda se zavzemamo za elektronsko izročanje računov
povsod, kjer je to mogoče.
Vlada je jeseni 2022 potrdila
predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero želi
ponovno uvesti obvezno izročanje računov. Slednje je namreč
pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika
varovanja pravic kupcev.
Izročen račun kupcu v prvi vrsti
omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost
uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno. Brez
izdanega računa kupec namreč ni seznanjen s tem, kaj vse mu je bilo
zaračunano in je posledično plačal. Prav tako pa brez izročenega
računa reklamacije ali garancije ne more uveljavljati.
Pri razlogih za tovrstno
naslavljanje obvladovanja sive ekonomije smo se osredotočili na
primerjavo podatkov iz davčnih blagajn glede števila izdanih in
potrjenih računov v letih 2019 in 2022. Ta kaže, da v letu 2022
kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti število davčno potrjenih
računov ni doseglo ravni iz leta 2019. To vsekakor nakazuje tudi na
to, da je ukinitev obveznosti izročanja računov privedla vsaj v
nekaterih primerih in v nekaterih dejavnostih do povečanja števila
neizdanih računov.
Pri tem se dobro zavedamo, da
ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je
to le mogoče, pozivamo k izdaji in izročanju računov v elektronski
obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko
izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni
računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije
ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo
k varstvu okolja.
Med določbami predloga novele
zakona se ponovno uvaja možnost izreka globe v višini 40 evrov za
kupce, ki računa ob plačilu blaga ali storitve ne bi prevzeli. Po
podatkih finančne uprave v času od leta 2015 do leta 2022, ko je ta
določba že veljala, globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli
izdana, saj je finančna uprava v odkritih primerih izrekala le
ustna opozorila. Zato poudarjamo, da je namen te določbe predvsem
ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Gre torej za globo, ki
bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi
inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje
določbe.
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [15.02.2023].