Vplivneži
morajo imeti ustrezno urejeno poslovanje – to bo odslej podvrženo
večjemu nadzoru
V zadnjih letih se
je, kot del oglaševalske industrije, močno povečalo trženje preko
vplivnežev, nepoznavanje predpisov s tega področja pa lahko hitro
privede do uporabe zavajajočih praks. Na ministrstvu zato skupaj s
Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije temu področju namenjamo
več pozornosti. Na ravni Evropske unije pa je v pripravi nova
zakonodaja.
Z namenom zaščite
potrošnikov morajo tudi vplivneži pri oglaševanju ali prodaji preko
socialnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in
oglaševanja. Glavna tržna inšpektorica Andreja But opozarja:
»Vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja
pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu,
mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora
imeti urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik.«
Čeprav vplivneži niso posebej definirani v zakonodaji, za njih
veljajo enake zahteve, kot za vse druge, ki se ukvarjajo s
pridobitno dejavnostjo. Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost
brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in
se kaznuje z globo.
Storitve
informacijske družbe so tiste gospodarske dejavnosti, ki se
izvajajo preko interneta ter vključujejo prodajo storitev, blaga in
digitalne vsebine na podlagi sklepanja pogodb prek interneta.
»Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev
informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh
zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o
podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in
učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,« pove
Butova, »prav tako pa morajo te informacije zagotavljati tisti
vplivneži, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje
podatkov in oglaševalska sporočila.«
Posebno skrbnost
velja nameniti upoštevanju določb o oglaševanju, saj tudi vplivneže
zavezujejo določbe o oglaševanju. Oglaševalska sporočila morajo
biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije
lahko razumljiv. »Iz vseh oglaševalskih sporočil mora biti jasno
razvidno in prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero
podjetje je njegov naročnik,« poudarja Butova. Posebne ponudbe, kot
so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre
ali igre na srečo, morajo biti oglaševane skladno s predpisi.
Pogoji za pridobitev pa morajo biti dostopni, jasni in razumljivi.
Vse navedbe in trditve v oglasih morajo biti resnične in
dokazljive. Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo
in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno,
duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale
njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj. Poleg naštetega so
prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne
prakse.
»Vplivneži, ki preko
svojih profilov na socialnih omrežjih ali spletnih straneh s
potrošniki sklepajo pogodbe za nakup, morajo spoštovati tudi
določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb sklenjenih na daljavo,«
zaključi Butova.
Jeseni se bo
Slovenija udeležila skupnega nadzora držav članic glede oglaševanja
vplivnežev na spletu, ki ga načrtuje Evropska komisija.
Hitro rastoči trg
vplivnežev prinaša potencialna tveganja za potrošnike in ustvarja
številne kršitve potrošniške zakonodaje na ravni EU. Evropska
komisija se je na problematiko odzvala tudi tako, da je sestavila
delovno skupino za pripravo nove zakonodaje, ki bo to področje
dodatno uredila v smislu preprečevanja in sankcioniranja
nespoštovanja potrošniške zakonodaje s strani
vplivnežev.
Vir: Spletne
strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
[27.06.2023].