www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
<h1 style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;vertical-align: baseline'>
Pravica do
odklopa</h1>
 
Pravica do odklopa je bila
uzakonjena lani novembra s sprejemom novele Zakona o delovnih
razmerjih (novela ZDR-1D). Delavcu uzakonjena pravica daje možnost,
da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali
tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene
odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice
do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.

 

Pravica do odklopa
pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma
upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno
pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu,
hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice
delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.

 

Novela ZDR-1D
določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s
kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na tak
način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri
delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred
sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskem
zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano
mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Določitev konkretnih
ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je tako
prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu (kolektivni pogodbi na ravni
dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu
delodajalca), kjer se bodo ustrezni ukrepi določili, upoštevaje
posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa
ipd.

 

V zvezi z izvajanjem
pravice do letnega dopusta v povezavi s pravico do odklopa lahko
povzamemo, da mora biti v skladu z namenom pravice do letnega
dopusta delavcu zagotovljeno, da ima na voljo obdobje za počitek,
da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene
pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno
zavezuje, da delavcu z ustrezno sprejetimi ukrepi zagotovi, da v
dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago
delodajalcu.

 

Objavljamo tudi
nekaj primerov dobrih praks v prostoru
Evrospke unije:

 


a) Volkswagen:

Leta 2011 je
Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene
zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih
ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo
se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj
delovnega časa.

 


Učinek: Ta ukrep je pripomogel k
zmanjšanju stresa in izgorelosti med zaposlenimi, saj jim je
zagotovil, da se lahko odklopijo od dela in se osredotočijo na
zasebni čas brez pritiska prejete e-pošte.

 


b) Daimler

Podjetje Daimler je
uvedlo edinstveno funkcijo "Pošta na dopustu", ki zaposlenim
omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki
izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je
zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi
kontakti.

 


Učinek: Ta ukrep podpira zaposlene pri
popolnem odklopu med dopustom, zmanjšuje stres in jim pomaga, da se
na delo vrnejo osveženi in bolj produktivni.

 


c) AXA Francija

Družba AXA France je
uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in
klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za
upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne
prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro
zjutraj ter ob koncih tedna.


Učinek: Ta ukrep je pripomogel k bolj
uravnoteženemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, zmanjša
izgorelost in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih.

 


d) Orange Francija

Podjetje Orange
France je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s
posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po
delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za
klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih
oblik dela.


Učinek: Ti ukrepi so privedli do
znatnega zmanjšanja ravni stresa zaposlenih in povečali ugled
podjetja kot podpornega delodajalca.

 


e) SAP

SAP je uvedel ukrep,
ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali
odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z
notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo
zgled.


Učinek: SAP-ov pristop je privedel do
opaznega izboljšanja počutja zaposlenih, ki poročajo o manjšem
stresu in bolj uravnoteženem osebnem življenju.

 


f) L'Oréal

Družba L'Oréal je
uvedla ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega
časa in uvedla obvezna obdobja "digitalnega razstrupljanja", v
katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od
komunikacij, povezanih z delom.


Učinek: Ta ukrep je izboljšal počutje
zaposlenih in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, še
posebej učinkovit pa je pri zmanjševanju z delom povezanega stresa
in preprečevanju izgorelosti.

 


g) Schneider Electric

Družba Schneider
Electric je sprejela politiko prožnega dela, ki vključuje močno
komponento pravice do odklopa. Spodbuja uporabo digitalnih orodij
za določanje meja delovne komunikacije in je uvedel obvezen čas
odklopa med dopustom.


Učinek: Zaposleni v družbi Schneider
Electric poročajo, da se počutijo bolj odgovorne za ravnovesje med
delom in zasebnim življenjem, kar vodi k večjemu zadovoljstvu pri
delu in produktivnosti.

 


h) BMW

BMW je uvedel
smernice, ki zaposlene spodbujajo k spoštovanju lastne pravice do
odklopa in pravice do odklopa sodelavcev. Podjetje uporablja tudi
tehnične ukrepe za preprečevanje pošiljanja sporočil, povezanih z
delom, zunaj delovnega časa.


Učinek: Ta pristop je privedel do bolj
spoštljivega in uravnoteženega delovnega okolja, v katerem
zaposleni čutijo podporo pri ohranjanju zdrave ločnice med
poklicnim in zasebnim življenjem.

 


i) IKEA

IKEA je uvedla
politiko, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da se izven delovnega
časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Politika se krepi
z internim usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje
zaposlenih.


Učinek: Ta politika je izboljšala
zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih, ki se počutijo bolj cenjene
in manj prisiljene, da so stalno povezani z delom.

 


j) Vodafone Španija

Vodafone Španija je
uvedel celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve
komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in
spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z
zaposlenimi le v nujnih primerih.


Učinek: Politika je omogočila boljše
usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter
prispevala k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu
mestu.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [16.07.2024].
 
</div>
</body>
</html>