Številka: 04/DS/2015
Datum:
29.01.2015
Vprašanje – opis problema
Nemški davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v
Nemčiji (v nadaljevanju DE), je podaril blago davčnemu zavezancu,
identificiranemu za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI). Za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo je
poskrbel:
·
varianta 1 – DE (prenos pravice do razpolaganja z blagom se opravi
na ozemlju Slovenije);
·
varianta 2 – SI (prenos pravice do razpolaganja z blagom se opravi
na ozemlju Nemčije).
Drugi podatki – zelo pomembno za opisan primer:
·
ne gre za dajanje brezplačnih poslovnih vzorcev in daril manjših
vrednosti.
Vprašanje:
·
ali ima SI kakršne koli obveznosti z vidika DDV, kadar brezplačno
pridobi blago iz druge države članice skladno z opisanim primerom –
varianta 1 in varianta 2?
Mnenje
V kolikor DE poskrbi za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo, SI iz
naslova navedene transakcije z vidika DDV nima nobenih obveznosti
(niti v Nemčiji niti v Sloveniji).
V kolikor SI sam poskrbi za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo, je
SI dolžan v Nemčiji pridobiti identifikacijsko številko za namene
DDV, saj je opravil prenos blaga iz Nemčije v Slovenijo (17. člen
Direktive, primerjalno glej 9. člen ZDDV-1) in obdavčeno pridobitev
v Sloveniji.
Obrazložitev
Predmet obdavčitve z DDV (obdavčen ali oproščen plačila DDV) je na
podlagi 2.a) točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 tudi blago, ki
ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo.
3. člen ZDDV-1
(predmet
obdavčitve)
(1) Predmet DDV so naslednje
transakcije:
[…]
2. pridobitve blaga znotraj
Unije, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za
plačilo:
a) davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi
državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni
oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne
zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali desetega odstavka 20.
člena tega zakona;
[…]
Opredelitev pojma pridobitev blaga znotraj Unije podaja prvi
odstavek 11. člena ZDDV-1.
2. Pridobitev blaga znotraj
Unije
11. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Pridobitev blaga znotraj
Unije« pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot
da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali
odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec ali sam
pridobitelj ali druga oseba za račun enega od
njiju.
[…]
Pridobitev blaga je tako predmet obdavčitve po 1. točki prvega
odstavka 3. člena ZDDV-1, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji
pogoji:
·
pridobitev opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje
ekonomske dejavnosti;
·
dobavitelj blaga je davčni zavezanec v drugi državi članici (ki ni
oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec …);
·
pridobitev blaga je opravljena na ozemlju Slovenije;
·
pridobitev blaga je opravljena za plačilo.
Glede na to, da je pridobitev blaga znotraj Unije soodvisna od
dobave blaga znotraj Unije, moramo poznati tudi določila glede
dobave blaga (6. člen ZDDV-1, primerjalno glej 14. člen Direktive
Sveta 2006/112/ES), prav tako pa tudi določila glede uporabe blaga,
brezplačne odtujitve blaga itd., ki se šteje kot dobava blaga,
opravljena za plačilo, kot to določa 7. člen ZDDV-1
(primerjalno glej tudi 16. člen Direktive Sveta 2006/112/ES).
6. člen ZDDV-1
(splošno)
|
Člen 14 Direktive Sveta
2006/112/ES
|
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik.
|
1. „Dobava blaga“ pomeni prenos
pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot
lastnik.
|
|
|
7. člen ZDDV-1
(uporaba blaga za neposlovne
namene)
|
Člen 16 Direktive Sveta
2006/112/ES
|
(1) Za dobavo blaga,
opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del
poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za
zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega
blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za
namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali
sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega
odbitka DDV.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne
šteje:
a) brezplačno dajanje poslovnih
vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti
ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se
prodajajo;
b) dajanje daril manjših
vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se
dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila
manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost
posameznega darila ne preseže 20 eurov.
|
Za dobavo blaga, opravljeno za
plačilo, se šteje uporaba blaga, s strani davčnega zavezanca, ki
je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za njegovo zasebno
rabo ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih, brezplačna
odtujitev ali splošneje uporaba blaga za druge namene kot za
namene njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega
blaga bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka
DDV.
Vendar pa se za dobavo blaga,
opravljeno za plačilo, ne šteje uporaba blaga za namene dajanja
vzorcev ali daril manjših vrednosti za namene dejavnosti davčnega
zavezanca.
|
Brezplačna odtujitev blaga (kadar ne gre za poslovne vzorce niti za
darila manjših vrednosti!) ni povezana z opravljanjem transakcij,
za katere ima davčni zavezanec (DE) pravico do odbitka DDV, zato se
takšna transakcija obravnava kot dobava blaga, opravljena za
plačilo, če je davčni zavezanec (DE) za to blago izkoristil pravico
do celotnega ali delnega odbitka DDV.
Davčni zavezanci pa ne smejo pozabiti na svoje (administrativne oz.
davčne) obveznosti za primere, kadar brezplačno prejmejo
(pridobijo) blago iz druge države članice Unije. V odvisnosti od
tega, kdo poskrbi za prevoz blaga in posledično na ozemlju katere
države članice Unije preide pravica do razpolaganja z blagom kot
lastnik, obstajajo tudi določene (administrativne) obveznosti za
SI.
a)
DE poskrbi za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo (prenos
pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik se opravi na ozemlju
Slovenije) – varianta 1
Na podlagi določbe 17. člena Direktive Sveta 2006/112/ES
(primerjalno glej 9. člen ZDDV-1) se za dobavo blaga, opravljeno za
plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev
davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo
članico. Pri tem se šteje, da je bil opravljen prenos blaga v
drugo državo članico, če davčni zavezanec ali druga oseba za
njegov račun, odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico
za namene svojega podjetja, razen za namene določenih
transakcij, ki so opredeljene v drugi točki 17. člena Direktive
Sveta 2006/112/ES).
9. člen ZDDV-1
(prenos blaga v drugo državo
članico)
|
Člen 17 Direktive Sveta
2006/112/ES
|
(1) Za dobavo blaga,
opravljeno za plačilo, se šteje tudi prenos blaga, ki je del
poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni
zavezanec v drugo državo članico.
|
1. Za dobavo blaga, opravljeno za
plačilo, se šteje prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec iz
svojega podjetja v drugo državo članico.
Za „prenos v drugo državo
članico“ se šteje vsako pošiljanje ali prevoz premičnine, ki ga
opravi davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, v kraj
zunaj ozemlja države članice, v kateri se blago nahaja, vendar v
Skupnosti, za potrebe svojega
podjetja.
|
S tem, ko DE poskrbi za prevoz blaga ter prenese pravico do
razpolaganja na SI na ozemlju Slovenije, opravi prenos blaga iz
Nemčije v Slovenijo (17. člen Direktive, primerjalno glej 9. člen
ZDDV-1) in obdavčeno pridobitev v Sloveniji, pri čemer mora DE pred
opravljenim prenosom/pridobitvijo blaga v Sloveniji pridobiti
identifikacijsko številko za namene DDV v Sloveniji.
Glede na to, da DE opravi brezplačno dobavo blaga na ozemlju
Slovenije, je posledično dolžan obračunati DDV od te dobave blaga,
če je za to blago deloma ali v celoti uveljavil pravico do odbitka
DDV, kot to določa 7. člen ZDDV-1.
SI iz naslova navedene transakcije (brezplačne pridobitve blaga,
DE poskrbi za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo) z vidika DDV
nima nobenih obveznosti.
b)
SI sam poskrbi za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenije (prenos
pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik se opravi na ozemlju
Nemčije) – varianta 2
Kadar DE prenese na SI pravico do razpolaganja z blagom kot lastnik
na ozemlju Nemčije (blago se ne odpošilja ali prevaža), se glede
opredelitve kraja dobave blaga uporabi določilo 19. člena ZDDV-1
(dobava blaga brez prevoza).
19. člen ZDDV-1
(dobava blaga brez
prevoza)
Če se blago ne odpošilja ali
prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja,
ko se opravi dobava blaga.
V navedenem primeru se za kraj dobave blaga šteje Nemčija, kjer se
blago nahaja, ko se opravi (brezplačna) dobava blaga. DE je tako
dolžan upoštevati zakonske predpise, ki veljajo v Nemčiji na
področju DDV glede brezplačne odtujitve tega blaga.
Ker v opisanem primeru (varianta 2) pravica do razpolaganja z
blagom kot lastnik preide na ozemlju Nemčije, pri čemer SI sam
poskrbi za prevoz blaga iz Nemčije v Slovenijo, je SI dolžan
pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV v Nemčiji, saj je
opravil prenos blaga iz Nemčije v Slovenijo (17. člen Direktive,
primerjalno glej 9. člen ZDDV-1) in obdavčeno pridobitev v
Sloveniji.
Če torej DE blago brezplačno odtuji (prenese pravico do
razpolaganja z blagom na SI) na ozemlju Nemčije, za prevoz blaga pa
poskrbi SI, je slednji dolžan upoštevati določila v zvezi s
prenosom blaga v drugo državo članico (Slovenijo) in obveznostjo
glede predložitve rekapitulacijskega poročila - RP-O (SI z nemško
identifikacijsko številko za namene DDV kot prejemnika te
transakcije navede »sebe« kot SI pod slovensko identifikacijsko
številko za namene DDV).
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali
predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES
(Uradni list
EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št.
L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L
346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08),
Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva
Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta
2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta
2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta
2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta
2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta
2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta
2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10), Direktiva Sveta
2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10), Direktiva Sveta
2013/42/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/43/EU (Uradni list EU, št. L 201/13) in Direktiva Sveta
2013/61/EU (Uradni list EU, št. L 353/13).