Številka: 50/KM/2012
Datum: 20.08.2012
Vprašanje – opis problema
Gospodarska družba in samostojni podjetnik (v nadaljevanju: zavezanca) imata sedež in sta identificirana za namene DDV v Sloveniji. Oba zavezanca sta prodala blago kupcu, ki opravlja dejavnost v državi, v kateri euro ni zakonito plačilno sredstvo (npr. v državi članici EU, v kateri euro ni zakonito plačilno sredstvo – primer: Češka, Velika Britanija ali v državi, ki ni članica EU – primer: Hrvaška, Združene države Amerike).
Ali lahko zavezanca na računu, ki ga bosta izdala kupcu, vrednost blaga (cena, skupna vrednost) izrazita v tuji valuti (npr. v valuti, ki je zakonito plačilno sredstvo v državi kupca)?
Mnenje
Po prvem odstavku 84. člena ZDDV-1 je lahko znesek na računu izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v eurih.
Navedba vrednosti na izdanem računu v tuji valuti ni v nasprotju z določbami SRS 21 (2012) – KNJIGOVODSKE LISTINE (vrednostni obseg poslovnega dogodka je izražen v denarju), prav tako pa je s preračunom v izdanem računu v tuji valuti navedenih vrednosti v euro zadoščeno tudi določbam drugega odstavka člena 13 SRS 22 (2012) – POSLOVNE KNJIGE, po katerem se poslovne knjige na območju Republike Slovenije vodijo v slovenščini in v eurih.
V primeru prodaje potrošniku, je podjetje račun dolžno izdati v eurih.
Obrazložitev
1. Vidik davka na dodano vrednost
Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec (op. KM: tako tisti, ki je identificiran za namene DDV kot tudi t.i. mali davčni zavezanec) zagotoviti, da je za opravljeno dobavo blaga ali/in storitev izdan račun. Pravila izdajanja računov urejajo členi 82 in 83 (obvezna vsebina - elementi izdanega računa) in 84 (posebne določbe glede izdajanja računov).
Za dobavo:
− drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, je potrebno izdati račun po 82. členu ZDDV-1,
− fizični osebi, je potrebno izdati račun po 83. členu ZDDV-1 (t.i. poenostavljen račun).
X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO
DAVČNI ZAVEZANCI
3. Izdaja računov
82. člen
(obvezni podatki na računu)
Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona, mora na
računu navesti naslednje podatke:
[…]
8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;
[…]
10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje;
[…]
83. člen
(poenostavljeni računi)
(1) Davčni zavezanec, ki izda račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije in izda račun v skladu s 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
[…]
5. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter
6. znesek vračunanega DDV.
(2) Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.
G Določbe 82. in 83. člena ZDDV-1 veljajo za vse transakcije, ki so predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji, tj. tako za obdavčene z DDV (pri teh transakcijah se na izdanem računu poleg drugih obveznih podatkov izkaže tudi obračunani oz. vračunani DDV) kot tudi oproščene plačila DDV, npr. dobava v EU skladno s 46. členom ZDDV-1, izvoz iz EU (pri teh transakcijah se na izdanem računu obračunani oz. vračunani DDV ne izkaže, se pa izkažejo drugi obvezni podatki).
Po prvem odstavku 84. člena ZDDV-1 je znesek na računu lahko izkazan v katerikoli valuti, razen zneska DDV, ki ga je treba plačati, ki mora biti izražen v eurih. Na določbo prvega odstavka 84. člena ZDDV-1 o izkazovanju zneska na računu v katerikoli valuti se vežejo tudi določbe sedmega in osmega odstavka 39. člena ZDDV-1.
VI. DAVČNA OSNOVA
39. člen
(druge določbe)
[…]
(7) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove, razen pri uvozu blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki velja na dan nastanka davčne obveznosti[1] in ga objavlja Banka Slovenije.
(8) Minister, pristojen za finance, lahko določi poenostavitve glede preračuna vrednosti tuje valute v domačo valuto v skladu s prejšnjim odstavkom.[2]
2. Računovodski vidik – ZGD-1, SRS (2006)
ZGD-1 določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, in med drugim ureja tudi splošna pravila računovodenja oziroma vodenja poslovnih knjig, vendar ne vsebuje določb (zapovedi, prepovedi) glede uporabe valute v izdanih računih in pri vodenju poslovnih knjig.
54. člen
(splošna pravila o računovodenju)
(1)Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. […]
[…]
(3) Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače. Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Po prejemu soglasja mora Slovenski inštitut za revizijo kontni okvir objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99.
(7) Podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance.
[…]
73. člen
(vodenje poslovnih knjig)
(1) Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard.
Po SRS 22 (2012) – POSLOVNE KNJIGE se v poslovne knjige vpisujejo poslovni dogodki, ki jih je mogoče izraziti v denarni merski enoti (glej člene 4, 7, 9 in 15 SRS 22 (2012)), pri čemer je z drugim odstavkom člena 13 SRS 22 (2012) predpisano/zapovedano, da se poslovne knjige na območju Republike Slovenije vodijo v slovenščini in v eurih.
Iz določb SRS 22 (2012) bi sicer lahko sklepali, da je treba v eurih izdati tudi račun, vendar temu ni tako.
SRS 21 (2012) – KNJIGOVODSKE LISTINE ne vsebuje določb glede uporabe valute v izdanih računih, temveč samo določa, da morajo knjigovodske listine vsebovati v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka (glej člen 7 SRS 21 (2012)). Pojem »denar je v členih 1 do 4 v SRS 7 (2006) – DENARNA SREDSTVA opredeljen naslednje:
§ zakonsko plačilno sredstvo, ki je posrednik pri menjavi poslovnih učinkov v razmerah blagovnega gospodarstva, trga in delitve dela,
§ pojavne oblike denarja:
− gotovina: denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev (papirnatega denarja), novcev (kovancev) in prejetih čekov,
− knjižni denar: denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje,
− denar na poti: denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v SRS 7 (2006) uporabljen izraz »zakonsko plačilno sredstvo« in ne »zakonito[3] plačilno sredstvo«, kot je uporabljen v Zakonu o uvedbi eura (ZUE), tj. bankovci in kovanci, ki glasijo na euro.[4] [5]
Ker je nelogično in predvsem nemogoče vrednosti na izdanem računu izraziti v evrskih bankovcih in kovancih, je edini možni zaključek ta, da je z zakonskim plačilnim sredstvom mišljena vsaka valuta, katere uporabo predpisi (zakoni) dovoljujejo pri poslovanju (pri menjavi poslovnih učinkov), tj. sklepanju in izvrševanju poslov in/ali plačevanju.[6]
Kadar je vrednost na izdanem računu izražena v tuji valuti je določbam SRS 21 (2012) zadoščeno - vrednostni obseg poslovnega dogodka je izražen v denarju, prav tako pa je na enostaven način - s preračunom iz tuje valute v euro mogoče zadostiti tudi določbi SRS 22 (2012) o obveznem vodenju poslovnih knjig v eurih. Za preračun na izdanem računu tuji valuti izraženih vrednosti v euro je najbolj smiselno/primerno uporabiti referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja tudi Banka Slovenije.
3. Dodatek: izdajanje računov potrošnikom
Pri izdaji računa potrošnikom je treba upoštevati tudi splošna pravila obligacijskega prava – Obligacijski zakonik (OZ) v povezavi z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot).
(Vsak) Izdan račun je za namene knjigovodstva izdana listina/zapis o uresničenem poslu (v pisni ali ustni pogodbi). Pri prodaji blaga in storitev je cena ena izmed bistvenih sestavin pogodbe. Ker se vsaka pogodba in s tem tudi v zvezi s to pogodbo izdan račun veže na s strani kupca sprejeto ponudbo, in ker so podjetja na podlagi ZVPot pri ponujanju blaga in storitev potrošnikom ceno dolžna označiti v eurih, je posledično pri izdaji računa potrošniku treba upoštevati vse pogoje iz ponudbe, ki jo je potrošnik sprejel in na njeni podlagi sklenil pogodbo, v zvezi z realizacijo katere se mu izdaja račun, tj. tudi valuto, v kateri je bila ponudbo podana – euro.[7]
PRVA KNJIGA: SPLOŠNI DEL
I. poglavje: TEMELJNA NAČELA
Uporaba tega zakonika
1. člen
(1) Ta zakonik vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja.
(2) Za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, se uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu.
Prosto urejanje obligacijskih razmerij
3. člen
Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
II. poglavje: NASTANEK OBVEZNOSTI
1. oddelek: POGODBA
Ponudba
22. člen
(1) Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.
[…]
Katalogi in oglasi
24. člen
(1) Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji.
Učinek ponudbe
25. člen
(1) Ponudnika veže ponudba, razen če je izključil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali če ta izključitev izhaja iz okoliščin posla
[…]
--------------------------------------------------
ZVPot
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja pravice potrošnikov in potrošnic (v nadaljnjem besedilu: potrošnikov) pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.
(2) Po tem zakonu je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.
(3) Po tem zakonu se šteje za podjetje pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost.
[…]
(22) Pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
VI. PRODAJA BLAGA IN OPRAVLJANJE STORITEV
1. Splošno
26. člen
(1) Podjetje mora za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost v primeru, da je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost.
(2) Cena blaga oziroma storitve mora biti označena v eurih.
(3) Podjetje mora upoštevati označene cene.
(4) V primeru, da gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje vključuje tudi stroške dostave.
(5) Minister, pristojen za trgovino, predpiše način označevanja cen blaga in storitev.
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:
§ Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E in 38/12-ZDDV-1F
§ Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11.
§ Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11-ZGD-1D, 91/11-ZGD-1E, 100/11 Skl. US: U-I-311/11-5 (op. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 10.a in 10.b člena ter dvanajste alineje 50. člena ZGD-1 v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b. člena), 32/12-ZGD-1F in 57/12-ZGD-1G.
§ Slovenski računovodski standardi (2006) (SRS 2006), Uradni list RS, št. 118/05 (10/06-popr., 112/06-popr., 90/10-popr.), 58/06-SRS 24 in 25 (2006), 119/08-Spremembe SRS (2006), 1/10-Spremembe SRS (2006), 80/11-SRS 21 in 22 (2012) in 2/12-Spremembe in dopolnitve SRS (2006).
§ Zakon o uvedbi eura (ZUE), Uradni list RS, št. 114/06.
§ Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.
§ Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot), Uradni list RS, št. 98/04-UPB2, 46/06 Odl.US: U-I-218/04-31, 126/07-ZVPot-C, 86/09 ZVPot-D in 78/11- ZVPot-E.