Številka:
51/DS/2012
Datum:
10.09.2012
Vprašanje –
opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v
Sloveniji (v nadaljevanju SI-1), je v tretji državi[1]
organiziral dogodek s področja kulture za drugega davčnega
zavezanca, identificiranega za namene in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI-2).
Pri izvedbi organizacije dogodka v tretji državi je SI-1 s strani
davčnih zavezancev, identificiranih za namene DDV in s sedežem v
Sloveniji, prejel različne račune za njemu opravljene transakcije
(postranske transakcije):
- ki so obdavčene z DDV;
o
izdelava
načrta/osnutka dogodka ter drugih aktivnosti;
- ki so oproščene plačila DDV skladno z določili
ZDDV-1;
o
letalske
karte
– letalski prevoz zaposlenih pri SI-1 iz Slovenije v tretjo državo
– oprostitev plačila DDV skladno s določilom 53. člena ZDDV-1
(oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom);
- katerih kraj obdavčitve se ne opredeli ozemlje
Slovenije;
o
storitve
cateringa,
opravljene v tretji državi – skladno z določili 30. člena ZDDV-1
(restavracijske storitve in storitve cateringa) je kraj opravljene
storitve v tretji državi;
o
storitev
prevoza potnikov
(zaposlenih pri SI-1) po ozemlju tretje države – kraj opravljene
storitve prevoza skladno z določili 28. člena ZDDV-1 (opravljanje
prevoza) je v tretji državi.
Navedene transakcije (postranske stroške) v alinejah opisanega
primera bo SI-1 skupaj z izvedeno organizacijo kulturnega dogodka
zaračunal SI-2.
SI-1 sprašuje, ali lahko pri izstavitvi računa za opravljeno
storitev organizacije dogodka, transakcije iz opisanih alinej
(letalska karta, catering, prevoz potnikov) z vidika DDV obravnava
kot oproščene plačila DDV oz. kot transakcije, katerih kraj
obdavčitve se ne opredeli ozemlje Slovenije?
Mnenje
Zaračunavanje (»prefakturiranje«) postranskih stroškov v opisanem
primeru (letalske karte, storitve cateringa, prevoz) niso predmet
samostojne obravnave z vidika DDV, temveč delijo usodo obdavčitve
glavne storitve – tj. organizacija kulturnega dogodka. SI-1 zato
postranskih transakcij, ki so nastale pri izvedbi organizacije
dogodka, ne sme obravnavati kot oproščenih plačila DDV oz. kot
transakcij, katerih kraj obdavčitve se ne opredeli ozemlje
Slovenije.
Kraj opravljanja storitve se določi na podlagi prvega odstavka 25.
člena ZDDV-1. SI-1 je dolžan od izvedene storitve, tudi če ločeno
izkaže postavke za letalsko karto, catering, prevoz itd.,
obračunati DDV po stopnji 20%, saj se z vidika ZDDV-1 šteje, da je
opravil enotno
transakcijo.
Obrazložitev
Davčna obravnava prerazdelitve stroškov (t.i. prefakturiranje) med
davčnimi zavezanci, identificiranimi za namene DDV in s sedežem v
Sloveniji, je odvisna od vsebine zaračunane transakcije.
Tako je potrebno v določenih okoliščinah več formalno ločenih storitev, ki
bi bile lahko opravljene ločeno in bi bile zato ločeno predmet
obdavčitve (primeroma z znižano DDV stopnjo) ali predmet oprostitve
plačila DDV, obravnavati kot enotno transakcijo, kadar
transakcije niso samostojne.
Slednje
potrjujejo tudi mnoge sodbe Sodišča EU, med katerimi je tudi sodba,
zadeva C-41/04 z dne 27.10.2005, Levob Verzekeringen in OV
Bank:
·
»Kadar
sta dva elementa ali dve dejanji, ali je več teh, ki ju davčni
zavezanec opravi za potrošnika, ki je povprečni potrošnik,
tako tesno povezani,
da z gospodarskega vidika
sestavljata celoto, katere razdelitev bi bila umetna, vsi ti elementi ali ta dejanja za
potrebe uporabe davka na dodano vrednost pomenijo enotno
transakcijo.
·
Z enotno
transakcijo imamo opraviti zlasti takrat, kadar je treba enega ali
več elementov šteti za glavno transakcijo, medtem ko
je po drugi strani treba element oziroma elemente šteti za eno od
pomožnih transakcij, ki so davčno enako obravnavane kot glavna
transakcija.
Davčni zavezanec v opisanem primeru zaračuna postranske stroške, ki
jih z vsebinskega vidika ni izvedel sam, temveč so transakcije
opravili drugi davčni zavezanci kot samostojne transakcije, katerih
davčna obravnava je bila skladna z določili ZDDV-1.
Z vidika določil ZDDV-1 je pomemben 16. člen ZDDV-1, saj daje
odgovor, kako davčno urediti t.i. prefakturiranje stroškov z vidika
določitve vsebine transakcije. Določa, da kadar davčni zavezanec
pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge
osebe, se šteje, da prejme in dobave te storitve sam. Ker se
zaračunava več formalno samostojnih transakcij, za katere se šteje,
da jih je SI-1 opravil sam, z gospodarskega vidika pa pomenijo
enotno opravljeno
transakcijo – storitev organizacije kulturnega dogodka, je za
pravilno DDV obravnavno nadalje potrebno določiti kraj opravljanja
storitev.
Glede kraja opravljanja storitev ZDDV-1 storitve s področja kulture
sicer opredeljuje v 29. členu ZDDV-1, vendar le v povezavi z
vstopninami.
3.3. Posebna pravila
29. člen
(storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti,
izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne
storitve ter cenitve in dela na premičninah)
(1) Kraj opravljanja
storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne,
športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve,
kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami,
povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je
kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo.
[…]
Storitev v opisanem primeru ne spada v posebno pravilo glede kraja
opravljanja storitev, zato je v vseh primerih, kadar transakcije ni
moč uvrstiti v nobeno od posebnih pravil glede kraja opravljanja
storitev, potrebno upoštevati splošno pravilo iz 25. člena
ZDDV-1.
3.2. Splošna pravila
25. člen
(splošna pravila)
(1) Kraj opravljanja
storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je
kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če
so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca,
ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja
teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno
enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj
opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te
storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.
[…]
Opredelitev plačnika DDV določa 76. člen ZDDV-1. Skladno s 1. točko
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati vsak davčni
zavezanec, ki opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen v
primerih, v katerih je v skladu s tem členom DDV dolžna plačati
druga oseba.
Zaključek: SI-1
se šteje za plačnika DDV za celotno izvedeno storitev, tudi če na
izdanem računu ločeno izkaže postavke nastalih postranskih
stroškov, saj se šteje, da je z vidika DDV opravil enotno
transakcijo.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
- Zakon o
davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3,
18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E in 38/12-ZDDV-1F.
-
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list
RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10,
104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11.